Federalnata vlada treba da napravi popis na bezbednosno chuvstvitelni imoti koi ne mozhat da se prodavaat na stranski investitori.
Ministerot za finansii Skot Morison gi blokirashe ponudite od kineski kompanii koi sakaat da kupat mnozinstvo vo kompanija Ausgrid koja Nov Juzhen Vels go snabduva so elektrichna energija, a prichina za toa e nacionalna sigurnost. Dvete odbieni kompanii se golemi iminja vo industrijata so elektrichna energija. Zamenik na pretsedatelot na Senatot od redovite na laburistite Stefen Konroj reche deka vladata treba da bide jasna koj imot ne e za prodazhba na stranski kompanii.
„Smetam deka vladata treba da napravi lista na imot koj vleguva vo kategorijata nacionalna sigurnost. Mozhete da raspravate za toa shto bi trebalo da bide na taa lista, a shto ne. Fakt e deka togash lugjeto odnapred bi znaele koj imot ne e na prodazhba za stranski kompanii” – reche toj.
Glasnogovorniot na ministerstvoto za finansii go odbi predlogot na senatorot Konroj velejkji deka vladata vekje vovela reformi za obezbeduvanje na nacionalnata sigurnost, koga se vo prashanje stranski investicii. Laburistite povikuvaat na sostavuvanje „crna lista” na imoti koi nema da se prodavaat na stranski investitori. Senatorot Konroj beshe minister za komunikacii vo 2011 godina koga vladata na Dzuli Gilard i ja odzema mozhnosta na kineskata kompanija Huawei da se prijavi na natprevar za gradba na nacionalna mrezha na shirokopojasen Internet. Ja poddrzha preliminarnata odluka na ministerot Morison da gi blokira ponudite na kompaniite Ausgrid i go kritikuvashe poraneshniot minister Bob Kar za protivenje na ovaa odlika. Morison minatata godina stavi veto na prodazhna na kompanijata S Kidman & Co na stranski investitori zatoa shto del od imotot na kompanijata pripagja vo Woomer, koe e zabranet predel. Ponudata na kompanijata S Kidman & Co za prodazhba na ostanatiot del od svojot imot na kineski konzorcium dopolnitelno go ponishti poradi nacionalna sigurnost.
Kako funkcionira prekuokeanskoto kupuvanje:
Federalniot minister za finansii mozhe da zabrani ili postavi uslovi koga stanuva zbor za vazhni predlozi na stranski investitori od koga kje razgleda dali stanuva zbor za nacionalni interesi. Ministerot za finansii dobiva sovet od Odborot za revizija na stranski investicii megju chii chlenovi se Dejvid Irvin poraneshniot shef na ASIO (Avstraliskata bezbednosta razoznuvachka sluzhba) i ASIS-a (Avstraliskata tajna sluzhba) i poraneshniot pratenik vo parlamentot od Liberalnata partija Patrik Seker.
Pravila:
– Domovi: stranci i voopshto na site nerezidenti im e zabraneto da kupuvaat postoechki domovi.
– Biznis: predlog za kupuvanje udel od 20 odsto ili povekje na nekoja kompanija vo vrednost pogolema od $252 milioni, podleguva pod nadzor. Pogolem prag od $1,09 milijardi se primenuva na investitori od Chile, Kina, Japonija, Korea, Nov Zeland ili SAD. Na stranskite vladi potrebno im e odobrenie za da mozhat da kupuvaat akcii na kompanii.
– Farmi: dozvola za kupuvanje e potrebna koga zemjodelskoto zemjishte vo sopstvenost na stranec nadminuva $15 milioni. Otstapki se primenuvaat za investitori od Chile, Nov Zeland, Singapur, Tajland i SAD.
– Za zemjodelski i komercijalni celi: potrebna e dozvola za kupuvanje zemjodelski kompanii koga vrednosta nadminuva $55 milioni, otstapki se pravat za investitori od zemji potpisnichki na trgovski dogovori so Avstralija. Seto kupuvanje na stranskite vladi mozhe da bide predmet na nadzor.
