Intervju so popularniot makedonski peach Blagoja Gruevski, pretsedatel na Zdruzhenieto na makedonskite estradni umetnici
Vie ste omilen makedonski pejach vo Avstralija. Kolku godini pominaa od vasheto prethodno gostuvanje?
Kako e zamislena ovaa vasha turneja?
Drago mi e shto se ushte dobro kotiram vo dijasporata, osobeno vo Avstralija kade shto sum vekje 9ti pat. Pominaa dve i pol godini od moeto posledno gostuvanje po pokana od ohridskoto drushtvo Sv. Naum Ohridski vo 2014, sega sum ovde na kratko, specijalno za novogodishnata nokj na pokana od Sheldon risepsh’n. Potoa zaminuvam za Kanada kade shto imam nastap po povod pravoslavnata Nova godina.
Vazhite za sestran estraden umetnik. Koga i kako gi sovladavte veshtinite za svirenje na povekje instrumenti?
Imam slushano i izveduvano sekakva muzika. Toa mi pomogna dosta vo formiranjeto na mojot muzichki izraz po koj sega me raspoznavaat. Svirev nekolku instrumenti ,(violina, saksofon i dr)no nemav ambicija da bidam vrven instrumentalist. I ne stanav. No i toa mi pomogna vo mojata orientacija. Izborot na narodnata pesna za moja profesionalna opredelba ne beshe sluchaen. Tuka najdobro se izrazuvam i na nekoj nachin se pronaogjam muzichki.
Vo Makedonija ne mozhe da se zhivee od estradata. Kje im otkriete li na nashite chitateli koja e vashata profesija?
Od estrada mozhe da se zhivee, mozhebi ne kako vo nekoi pogolemi zemji, no sepak mozhe i pokraj nepovolnite uslovi. Jas dolgo se borev so dve profesii shto mi odzede mnogu vreme i energija. Bev profesionalen novinar vo Makedonsko Radio vo Skopje i naporedno se zanimavav so muzika. Toa beshe mnogu teshko i neblagodarno. Vo 2004. staviv kraj na toa dvojstvo i izbrav da bidam 100% profesionalen estraden umetnik. Chovek mozhe da ima 10 razlichni biznisi, no samo edna profesija.
Na koi festivali zemate uchestvo, kakvo e vasheto mislenje za zhiri komisiite shto gi delat nagradite?
Sum nastapil na dosta festivali so razlichen uspeh. Glavno na Cvetnici i Valandovo, Ohrid Fest i Rosa fest. Imam dobivano nagradi, no se sluchilo i da ne vlezam vo finale
Moe mislenje e deka e potrebno da se vovede povekje transparentnost vo izborot na nagradenite. Otvoren televouting i istovremeno poedinechno javno glasanje na zhirito. Toa e tolku lesno da se napravi. Taka drastichno kje se namali mozhnosta za manipulacii i somnevanja. Muzikata e mnogu subjektivna kategorija. A poslednive godini nagradite se pogolemi sumi na pari. Zatoa ima somnevanja koga televoutingot go sledi eden chovek zatvoren vo soba, a zhirito po festivalot odi vo posebna prostorija da se dogovara. Toa e nonsens. Festivalite so toa sami si pukaat vo noga.
Rejtingot e nikakov.
Shto treba da se prezeme za da se unapredi makedonskata estrada, da stane konkurentna na balkanskite, osobeno
na srpskata koja vo Makedonija se chuvstvuva kako doma?
Makedonskata estrada ne mozhe da bide konkurentna na golemata industrija od pogolemite balkanski zemji. Toa ne e nishto novo ni chudno. Premnogu sme slabi i nerazvieni na toj plan. No so pravilna politika mozhe mnogu neshta da se popravat. Pred se zakonska regulativa za zashtita na domashnata kultura. Vo uslovi na opasna zagrozenost na nashiot kulturen identitet drzhavata zamizhuva pred faktot shto najplatenite (provladini) komercijalni televizii, voedno i najgledani bezobdzirno vo prajmtajm forsiraat srpski shou i drugi programi. Istite televizii dobivaat relativno dobri sumi za reklami od Vladata. Taka izleguva deka Vladata indirektno, vrshi srbizacija na eterot. Nekoj ochigledno se ushte ne ja sfakja mokjta na mediumite. Predlagam stimulativni i destimulativni merki za mediumite koi se kluchen faktor. Ednostavno, onie koi afirmiraat domashna kultura da imaat znachitelni olesnuvanja. Ima i drugi merki. Na primer estradna taksa koja e normalna vo cel svet. Na primer, za moevo doagjanje vo Avstralija organizatorot prvo morashe da dobie “viza” od muzichkiot sindikat. Toa vazhi i za mene i za Mik Dzeger. Taka e sekade vo svetot. Samo nie sme selo bez kuchinja. Nie sme edinstven narod vo svetot koj se zabavuva 100% so tugja muzika od sosedite koja si ja prifatil kako svoja. Jas kako makedonski izveduvach i voedno lider na nashata nezashtitena i zagrozena bransha sum radikalno protiv ovoj proces i apeliram do nadlezhnite institucii neshto da prezemat. Nie kako zdruzhenie na estradni umetnici stoime na raspolaganje za sorabotka.
Kolku politichkata kriza vlijae na kulturniot ambient vo Makedonija?
Sekako deka vlijae. Ne bi mozhel da govoram za kulturata vo celina zatoa shto nemam dovolno informacii no sum dobro upaten vo sostojbite vo popularnata muzika vo Mkd koja kako shto kazhav e na mnogu niski granki. Prichinite se mnogubrojni. Edna od glavnite e toa shto ne postoi jasna zakonska regulativa vo ovaa oblast. Drzhavata vo ovie 25 godini nezavisnost imashe povazhni prashanja za reshavanje i se ushte gi ima. Krajno vreme e da se donese zakon za reguliranje na nashata dejnost. Estradnite umetnici ne sakaat da bidat “trgovec poedinec” kade shto se sega vbroeni. Nie sme poseben sluchaj i sakame toa da se ozakoni. Zdruzhenieto e nasha matica i preku nego nie treba da gi barame svoite prava. Za zhal i vo nashata bransha nema dovolno svest za potrebata od obedinuvanje. Zatoa ni e statusot tamu kade shto e.
Kolku pri ovaa vasha turneja imate slobodno vreme da ja zapoznaete Avstralija? Shto vi se dopagja a shto ne vi se dopagja megju nashite ovde?
Za vreme na poraneshnite gostuvanja imav mozhnost da vidam povekje od ovaa preubava zemja. Ovoj pat sum na kratko i glavno se odmaram i se aklimatiziram. Ako nekade bi se preselil toa sigurno bi bilo ovde.
Zhal mi e shto nemav mozhnost da pojdam vo Gold Koust, no veruvam deka naredniot pat kje uspeam. Inaku povekjepati gi posetiv pogolemite gradovi. Fasciniran sum od klimata koja me preroduva i od opushteniot stil na zhivot. Gi sakam Melburn i Sidnej zaradi prijatelite i nezaboravnite dozhivuvanja. Go sakam i Pert poradi klimata i mirot. Sekako ovde najmnogu se druzham so nashinci koi i pokraj makedonskiot sindrom “rogovi vo vrekja” sepak se sploteni koga treba, ne mozhat eden bez drug. Veruvam deka vo idnina mnogu kje porasne svesta za obedinetost. Toa e neizbezhno. Silite koi vlechat nazad kje bidat obelodeneti i neslavno kje zaminat od scenata.
Igor Pavlovski
