Makedonija kontinuirano se ograbuva. Za zhal, toa odamna ne e vest, zashto ne se sluchuva samo denes ili vchera, tuku so vekovi. Spored d-r Ilija Velev od Institutot za literatura vo Skopje, koj dolgi godini go istrazhuva makedonskoto knizhevno nasledstvo niz vekovite, ogromen broj nashi skapoceni rakopisni knigi sega se vo najreprezentativnite zbirki na najuglednite evropski muzei, biblioteki i drugi kulturni institucii.
Za zhal, dosega ne e pokrenata nikakva inicijativa za eventualno nivno vrakjanje vo Makedonija, kako shto napravi, na primer, Srbija, koja uspea da vrati del od svoeto knizhevno kulturno nasledstvo odneseno od zemjata. Sekako, blagodarejkji na lichnite zalaganja na nekolkumina makedonski istrazhuvachi, dosega se registrirani del od nashite stari rakopisi, zaedno so zemjite i instituciite kade shto se naogjaat. Odreden broj od niv kako kopii vekje gi imame i vo Makedonija.
Za d-r Velev, koj dosega ima objaveno povekje od 200 knigi, studii i statii od oblasta na makedonskata knizhevna istorija, sepak, najbitno e da se obezbedi kontinuiran fond za istrazhuvachki proekti, preku koj kje se ovozmozhi kompletiranje barem na fotokopii ili elektronski izdanija na site makedonski stari rakopisi raseani niz Evropa. Paralelno so toa, se razbira, bi prodolzhila struchnata obrabotka na site stari rakopisi ili zbirki na makedonski rakopisni knigi, shto e mnogu vazhno za makedonskata knizhevna istorija.
Od druga strana, kje se kompletira dosieto za toa kako, koga i na koj nachin od makedonskite manastiri i skriptarnici se kradeni, noseni, prodavani i preprodavani skapocenite rakopisni knigi so koi sega se gordeat golem broj evropski muzei, biblioteki i drugi vrvni kulturni institucii vo stranstvo.
I KONZULITE JA OGRABUVALE MAKEDONIJA?!
Taka, vo Muzejot na Srpskata Pravoslavna Crkva vo Belgrad se chuva rakopisen Pentokostar od 1493 godina. Ovoj rakopis, kako shto tvrdi d-r Gjorgji Pop Atanasov, eden od vrvnite makedonski avtoriteti od oblasta na rakopisnoto i knizhevno nasledstvo, vo Srbija e odnesen direktno od manastirot „Sveti Pantelejmon” vo Nerezi, Skopsko. So poteklo od ovoj nash manastir e i Praznichniot minej, koj sega e vo Narodnata biblioteka vo Sofija. Spored ona shto dosega e otkrieno i evidentirano, mnogu nashi knigi ima i vo Sankt-Peterburgshkata gradska biblioteka, potoa vo bibliotekata na Akademijata na naukite na Rusija, vo Drzhavno-istoriskiot muzej vo Moskva, vo narodnite biblioteki vo Kiev i vo Odesa, potoa vo Sofiskata narodna biblioteka, vo bibliotekata na Bugarskata akademija na naukite i umetnostite, vo Narodnata biblioteka vo Plovdiv, kako i vo Sofiskiot crkoven muzej.
Nashi iskluchitelno vredni rakopisni knigi ima i vo Nacionalnata biblioteka vo Pariz, vo Vatikanskata biblioteka, vo Vienskata drzhavna biblioteka, vo Narodniot muzej vo Praga, vo Narodnata biblioteka vo Bukuresht, vo Romanskata patrijarshija, vo bibliotekata na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov, no i vo Atinskata nacionalna biblioteka, kako i vo Britanskiot muzej vo London i vo ushte desetina drugi institucii na Balkanot i vo Evropa, voopshto. Ova skapoceno bogatstvo denes e gordost na onie shto go imaat, no, se razbira, i obvrska za Makedonija da bara da i se vrati ona shto ѝ pripagjalo, i ѝ pripagja. Vprochem, mnogu drzhavi vo svetot si gi pobaraa, a del od niv i gi dobija nazad kulturnite bogatstva odneseni od nivnite zemji za vreme na vojnite vo minatiot vek.
Prestojuvajkji vo nashite manastiri vo 19-ti i 20-ti vek, mnogumina istrazhuvachi od ovaa oblast, chesto bez nikakov nadomest, iznesuvale od Makedonija celi tovari stari knigi, no i mnogu vredni ikoni. Taka, Anton Mihanovich, koj bil avstriski konzul vo Solun, moshne chesto patuval niz Makedonija i pritoa uspeal da sobere iskluchitelni vredna rakopisna kolekcija od nashite manastiri. Tie trieset i osum nashi rakopisni knigi, koi Mihanovich gi sobral sluzhejkji se so diplomatija, no i so drugi sredstva, sega se vo reprezentativnata zbirka od vakvi retki knigi vo Hrvatskata akademija na naukite i umetnostite vo Zagreb. Rechisi istovremeno so avstriskiot konzul Mihanovich, niz Makedonija shetal i sobiral stari rakopisni knigi i ruskiot nauchnik Viktor Grigorovich. Tie primeroci sega se vo Drzhavnata biblioteka vo Moskva, potoa vo Narodnata biblioteka „Maksim Gorki” vo Odesa, vo bibliotekata na Kazanskiot univerzitet, kako i vo Kazanskata duhovna akademija…
„NAUChNICI” – TRGOVCI
Kontinuiranite grabezhi vsushnost nikogash ne prestanale. Nashite najbogati makedonski manastiri bile sistematski ograbuvani so vekovi, pochnuvajkji od najrazlichni avanturisti, pa preku specijalnite odredi i „oficeri” za kulturno pljachkosuvanje, do takanarecheni istrazhuvachi, no i domashni trgovci i pramatari, pa duri i monasi koi za sitni pari prodavale skapoceni knigi i ikoni. Kon krajot na 18-ti vek, tokmu po takvi kanali, mnogu makedonski rakopisi bile odneseni vo povekje belgradski institucii.
Na primer, od skopskiot manastir vo seloto Banjani bile odneseni desettina iskluchitelno vredni rakopisni knigi. Tie rakopisi denes se chuvaat vo Narodnata biblioteka, vo Srpskata akademija na naukite, vo Muzejot na SPC i drugi. Od ovoj manastir, na primer, poteknuva rakopisot „Oktoih”, so 45 lista, koj datira od 15 vek, a vo Belgrad bil odnesen vo viorot na tragichnata 1904 godina.
Isto taka, ogromen rakopisen fond knigi e odnesen od Bitolskiot, Prilepskiot i Demirhisarskiot region, kade shto „operirale” povekjemina stranski „istrazhuvachi” i kolekcioneri, kako shto bile Bugarinot Jordan Ivanov, direktorot na srpskata gimnazija vo Bitola, Svetozar Tomikj, srpskiot vladika vo Bitola, Josif Cvijovikj i drugi. So vakvi aktivnosti podocna se zanimavale duri i nekoi oficeri na srpskata vojska za vreme na Prvata svetska vojna. Isto taka, postoi dokument deka eden „sojuznichki” francuski oficer zel od razurnatata crkva vo selo Zagorichani, Prilepsko, edno rakopisno evangelie od 16-ti vek, i podocna go predal na Nacionalnata biblioteka vo Pariz, kade shto se chuva i denes. Za zhal, koga ne mozhe poinaku, togash Makedonija e prisutna vo kulturna Evropa barem preku ukradenite knigi od nashite manastiri! Ovoj pat blagodarejkji na „kulturniot francuski oficer”!
Drug rakopis odnel drug oficer, ovoj pat ruski. Rakopisot e od manastirot vo seloto Gradishte, Prilepsko, kade shto monahot Spiridon, vo 1600 godina, napishal obemen i mnogu vreden Minej. Taa skapocena kniga denes se chuva vo Moskovskata drzhavna biblioteka, vo zbirkata na Sevatjanov.
Grabezhot na makedonskite manastiri prodolzhil i vo 19-ti vek. Taka, od manastirot vo seloto Orbele, Debarsko, vo 1873 godina bil odnesen takanarecheniot Orbelski triod, pergamenten rakopis od 13 vek.
„PAZAROT” NA POP AVRAM SO SRBINOT VERKOVIKj
Ovoj iskluchitelno znachaen rakopis, snaodliviot Stefan Verkovikj vo 1891 godina i go prodal na Publichnata biblioteka vo Sankt Peterburg, kade shto e i denes. Nema podatoci kolku pari dobil za ovaa trgovija so makedonski stari knigi! Glaven „agent na terenot”, koj mu pomagal vo rabotata bil izvesen Pavle od selo Banishte, no mnogu rakopisi za sitni pari na Verkovikj mu isporachal i pop Avram od Orbele. Zarem i popot?! Da. I popovite trguvale so makedonskoto kulturno bogatstvo. I toa kako!
(prodolzhuva)
Blazhe MINEVSKI
