Iako chistenjeto e vazhen i sekojdneven del od nashiot zhivot, retki se onie koi shto znaat kolku chesto treba da se chistat neshtata koi shto se koristat postojano.
Imeno, iako ne mozhe da se zboruva za nekoe strogo pravilo koga stanuva zbor za chistenjeto na neshtata koi gi koristime sekojdnevno, ekspertite se potrudile da objavat svoeviden “pravilnik” za toa kolku chesto treba da gi pereme farmerkite, da gi chistime telefonite i drugi predmeti koi gi koristime postojano.
Taka, so ogled na toa shto mobilnite telefoni se predmet koj vo tekot na samo eden den povekje od 150 pati se naogja vo nashite race, a voedno tie se i dom na sedum iljadi vidovi na razlichni bakterii, ekspertite porachuvaat deka treba da sme osobeno vnimatelni koga stanuva zbor za higienata.
No, osven mobilnite telefoni, shto e so domashnite milenichinja, pernicite i dushecite, farmerkite, gradnicite?! Urednicite na internet portalot “Daily Mail” angazhirale mikrobiolog i dizajneri na obleka, se so cel da gi pronajdat odgovorite.
Mobilni telefoni
Istrazhuvachite analizirale 51 mobilen telefon i pritoa pronashle 7.000 razlichni vidovi na bakterii na nivnata povrshina, od koi del bile bezopasni, megjutoa del bile potencijalen izvor na zarazi i bolesti.
Zatoa, ekspertite sovetuvaat deka se so cel da se zashtitite od golemiot broj na bakterii na mobilnite telefoni, istite sekojdnevno bi trebalo da se chistat so antibakteriski maramchinja, nekolku pati vo denot.
Postelnina
Sekojdnevno ostavame milioni kletki mrtva kozha vo svojata okolina, a golem del od niv ostanuvaat tokmu na postelninata. Pokraj toa, postelninata vpiva i pot, a kon toa treba da se zeme predvid i prashinata, kombinacija koja gi privlekuva parazitite.
Iako tie se bezopasni, parazitite proizveduvaat izmet koj sodrzhi alergeni koi predizvikuvaat razlichni reakcii kaj del od lugjeto, od alergii, pa se do astma.
Zatoa, postelninata bi trebalo da se pere ednash nedelno na minimum 60 stepeni, iako statistikite pokazhuvaat neshto sosema sprotivno. Imeno, edna od deset lichnosti postelninata ja pere na sekoi chetiri nedeli, a povekje od tretina od ispitanicite toa go pravat na dve nedeli.
Pernici
Pernicite bi trebalo da se prat na sekoi tri meseci, na temperatura od 60 stepeni i toa so techen detergent. Pogolemiot del od pernicite mozhe da se perat i vo mashina.
Inaku, pernicite se odlichna podloga za sozdavanje na bakterii zatoa shto tie ja vpivaat nashata pot koja e izvor za razvoj na bakterii. Vsushnost, utvrdeno e deka edna tretina od pernicite mozhe da bide sostavena od mrtvi kletki od kozhata, paraziti i nivniot izmet.
Dusheci
Dushecite bi trebalo da se provetruvaat na sekoi shest meseci, a dokolku na nivnata povrshina postojat nekakvi damki, istite treba da se otstranat so vlazhna krpa. Po sekoe chistenje, dushekot bi trebalo da se svrti na drugata strana i postapkata da se povtori na polovina godina.
Dushecite se odlichno mesto za razvoj na paraziti i bakterii koi shto kaj odreden broj na lugje predizvikuvaat najrazlichni alergiski reakcii.
Farmerki
Ova parche garderoba e mnogu podelikatno otkolku shto mislat lugjeto. Farmerkite bi trebalo da se perat po pet nosenja i toa na poniski temperaturi, se so cel da se sochuva bojata i kvalitetot na teksasot.
No, so gorenavedenoto ne se soglasuva direktorot na najpoznatiot svetski proizvoditel na farmerki, kompanijata „Levi Strauss & Co.”, Chip Berg. Taka, toj smeta deka farmerkite ne treba da se perat, pa farmerkite koi toj obichno gi nosi, ne gi ispral edna godina.
Sepak, komentarite na Berg za perenjeto na oblekata ne se nishto novo. Toj so godini go promovira tvrdenjeto deka ne treba da se perat farmerkite, a chesto spomenuva deka istite mozhe i da se smrznat, se so cel da se namali razvojot na bakterii na nivnata povrshina.
Gradnici
Gradnicite bi trebalo da se perat po dve nosenja zatoa shto istite se postavuvaat na del od teloto koj e podlozhen za sozdavanje na bakterii. Bi trebalo da odbegnuva nivnoto perenje vo mashina zatoa shto so tekot na vremeto tie ja gubat elastichnosta.
Se preporachuva gradnicite da se perat na raka, a voedno podobro e i da se izbegnuva nivno sushenje na radijatorite. Dovolno e gradnikot da se ostavi potopen vo voda so prashok okolu desetina minuti.
Pizhami
Kako i gradnicite, i pizhamite bi trebalo da se perat po tri nosenja, barem nivniot dolen del. problemot e shto pizhamite se vo direkten kontakt so kozhata i na nea prenesuvaat bakterii. Osven toa, kletkite na kozhata postojano se obnovuvaat, a izumrenite kletki zavrshuvaat na pizhamite, pa so prisustvo na potta na niv se sozdava koktel koi bakteriite go obozhavaat. Vazhno e vo krevetot da sme chisti i svezhi. Neredovnoto perenje na pizhamite mozhe poradi toa da ja vloshi sostojbata na kozhni i urinarni infekcii. Struchnjacite predlagaat pizhamite da se perat najmalku ednash nedelno, a ako sme bolni, imame vospalenie na urinarniot trakt ili se prepotuvame vo tekot na nokjta i pochesto.
Kuche
Banjanjeto na vasheto kuche ne e dobro samo za nego, tuku i za vas. Na vlaknata na kuchinjata se nasobiraat paraziti, a tie gi prenesuvaat i krlezhite koi shto kaj lugjeto mozhe da predizvikaat najrazlichni alergiski reakcii. Kuchinjata bi trebalo da se banjaat na sekoi dva beseci.
Kujnski krpi
Krpite koi shto gi koristime vo kujnata treba da se perat po sekoja upotreba, na visoki temperaturi, pred se zatoa shto tie chesto doagjaat vo kontakt so hranata koja potoa direktno ja vnesuvame vo organizmot.
Chanti
I chantite bi trebalo da se perat i chistat ednash nedelno zatoa shto, kako i mobilnite telefoni, tie se prepolni so najrazlichni bakterii koi shto gi prenesuvame so racete.
Pokraj toa, chantite gi nosime nasekade, pa zatoa se preporachuva sekogash so sebe da nosite i vlazhni ili antibakteriski maramchinja so koi shto mozhete da gi izbrishete.
