Bil Shorten gi otfrli „crnite predupreduvanja” na Malkom Turnbul poradi danochnite planovi na laburistite za bogatite Avstralijci, narekuvajkji gi nechesni predviduvanja.
Vo opshirniot govor koj go odrzha vo Kanbera, liderot na opozicijata gi otfrli komentarite na prajministerot, deka danochnite planovi na laburistite kje gi sprechat lugjeto da se obidat da otidat chekor ponatamu i da ja odrzhi postoechkata razlika megju onie koi se bogati i onie koi toa ne se. Turnbul predupredi deka danochniot plan na laburistite za najgolemata danochna stapka od 49,5% mozhe „da gi potkopa aspiraciite i pravednosta”, no Shorten izjavi oti ovie „crni” prognozi se nevtemeleni bidejkji se dobilo samo zgolemuvanje od 0,2% na prosechnata danochna stapka za onie so povisoki primanja.
„Pred da slushneme ushte edno nechesno predavanje za toa kako sekoj vtor dolar odi za vladata, prvo da gi pogledneme faktite. Najprvo, poradi progresivniot danochen sistem koj go ima Avstralija, nikoj ne plakja najgolema danochna stapka na celiot svoj prihod. Na primer, vo ovoj budzet donesena e odluka koja bi se primenuvala od 1 juli 2019 godina kade sekoj Avstraliec koj zarabotuva $200.000 kje plati prosechna danochna stapka od 34.1%. spored planot na laburistite istata lichnost na $200.000,00 bi platila prosechna danochna stapka od 34.3%. Ednostavno teshko mi e da sfatam kako taa razlika od 34.1% i 34.3% se najavuva kako kraj na zapadnata civilizacija kakva shto ja poznavame i deka lugjeto ednostavno kje prestanat da rabotat” – reche Shorten na konferencijata na CEDA za sostojbata na nacijata. Laburistite odbija da go poddrzhat predlogot na vladata da za 0.5% se zgolemi doprinosot za zdravstveno osiguruvanje so koe bi se finansiralo zdravstvenoto osiguruvanje na lica so invaliditeti.
Namesto toa sakaat da vovedat zgolemuvanje na danokot na rabotnici koi zarabotuvaat nad $87.000 godishno. Isto taka sakaat privremeniot danok za rabotnicite koi zarabotuvaat nad $180.000, da go napravat traen. Spored segashnite propisi ovoj danok se primenuva do 1 juli. Premierot go kritikuvashe planot na konferencijata na CEDA velejkji deka so nego e onevozmozhen napredokot na Avstralija. „Eden od znacite na napredno i razvieno opshtestvo e ekonomija koja dobro funkcionira, i sekoja generacija da nastojuva da se unapredi prethodnata i ima dobri shansi toa da go napravi. Liberalite ne samo shto veruvaat vo ovoj ideal, veruvame deka e dolzhnost na vladata da pomogne toa da se napravi vozmozhno” – reche toj.
Modeliranjeto na Avstraliskiot nacionalen univerzitet pokazhuva deka planot na laburistite verojatno kje donese $6.8 milijardi povekje, za vreme na deset godini, vo odnos na planot na liberalite. Spored ovoj model, ako politikata na liberatite se primenuva od 1 juli 2019 godina, togash 60% od domakjinstvata kje plakjaat povekje, 39% ne bi gi pochuvstvuvale promenite, a 1 % bi zabelezhale podobruvanje. Spored politikata na laburistite 27% Avstralijanci bi plakjale povekje, a 73% ne bi pochuvstuvale promena. Modeliranjeto isto taka pokazha deka 20% od onie koi najmnogu zarabotuvaat kje plakjaat dopolnitelni $1.734 danok godishno spored planot na laburistite ili dopolnitelni $1.105 spored planot na vladata.
