Incidentot na granica na tepachka megju pratenicite od crnogorskata vlast i opozicijata, koj se sluchi vo crnogorskoto sobranie, sè ushte e glavna tema vo crnogorskite mediumi.
Potpretsedatelot na crnogorskata vlada i na vladejachkata Demokratska partija na socijalistite, Dushko Markovikj, za vinovnik vo incidentot gi proglasi pratenicite od opoziciskiot Demokratski front (DF), velejkji deka e toa izraz na „nemokj i priznavanje na porazot od strana na DF”, no Milan Knezhevikj, chlen na pretsedatelstvoto na DF, gi negirashe ovie navodi velejkji deka incidentot vo sobranieto e, vsushnost, jasna dijagnoza na crnogorskoto opshtestvo i podelenosta vo Crna Gora za vlezot vo NATO.
– Obvinuvanjata na Markovikj se strav od faktot deka DF od den na den dobiva poddrshka od slobodnite gragjani na Crna Gora, koi sakaat promeni i organiziranje referendum za eventualnoto chlenstvo na Crna Gora vo NATO – naglasuva Knezhevikj. Spored nego, na vlasta i e jasno deka po oktomvriskite izbori godinava, DF kje odrzhi referendum na koj gragjanite na Crna Gora bi se izjasnile za chlenstvoto vo NATO, a prva odluka na DF po izborite kje bide ukinuvanje na sankciite kon Rusija i povlekuvanje na priznavanjeto na Kosovo.
– Mnozinskoto raspolozhenie na gragjanite e protiv pristapuvanje vo severnoatlantskata voena alijansa, a nasha dolzhnost e da im ovozmozhime na gragjanite da go iskazhat svoeto mislenje – veli Knezhevikj.
Toj e siguren deka rezultatite od referendumot kje pokazhat oti povekje od 60 otsto od gragjanite se protiv vlezot na Crna Gora vo NATO i smeta deka sekakva druga odluka bi predizvikala dopolnitelna nestabilnost, nemiri i protesti. Knezhevikj potsetuva deka e potrebno spogodbata za pristapuvanje na Crna Gora vo NATO da bide ratifikuvana od site chlenki na EU, pa smeta deka e nevozmozhno taa da se najde vo sobraniska procedura pred novite izbori i konstituiranjeto na noviot parlamentaren sostav, pa Crna Gora ima vreme da odluchi dali odlukata za chlenstvo vo NATO kje bide donesena na referendum ili vo sobranieto. Spored Ustavot na Crna Gora, za usvojuvanje vakov akt se potrebni 22 pratenika od 41 prisuten pratenik.
I glasachite na Gjukanovikj protiv NATO
Koordinatorot na dvizhenjeto „Ne vo vojna, ne vo NATO”, Igor Damjanovikj, veli deka crnogorskiot premier Milo Gjukanovikj nikogash vo politichkata istorija nemal pomala poddrshka za svojata odluka kako za zachlenuvanjeto vo NATO i deka e jasno odi referendumot ne bi go imal ishodot shto toj go posakuva.
– Duri tretina od glasachite na partijata na Gjukanovikj ne se soglasuvaat so svojot politichki lider za ova prashanje. Realnoto protivenje na gragjanite za vlezot na zemjata vo zlostornichkiot sojuz, koj ne samo shto go bombardirashe ovoj prostor tuku i trajno go zatru so upotrebata na municija so osiromashen uranium, e tolku silno, shto Gjukanovikj ne e vo sostojba ni da go falsifikuva referendumot – veli Damjanovikj.
Spored nego, crnogorskiot premier ima cvrsta strategija da go izbegne referendumot po sekoja cena, a tuka mu pomagaat i opoziciski partii, koi od strav da ne ja izgubat naklonosta na ambasadata na SAD, ja promoviraat tezata deka prashanjeto za chlenstvoto vo NATO ne e vazhno.
