Minatiot ponedelnik Bitolskoto penzionersko drushtvo so karanfili go proslavi megjunarodniot den na zhenata so koj se odbelezhuva borbata na zhenite za ekonomska, politichka i socijalna ramnopravnost so mazhite.
Idejata za odbelezhuvanje na poseben den posveten na zhenite poteknuva od pochetokot na 20-ot vek, na inicijativa na socijalistichkoto dvizhenje. Prviot Den na zhenata bil odbelezhan na 28. fevruari 1909 godina vo SAD po inicijativa na Socijalistichkata partija na Amerika. Vo 1910 godina, pod zakrila na Vtorata internacionala vo Kopenhagen, bila odrzhana Prvata megjunarodna konferencija na zhenite, na koja bilo odlucheno da se proslavuva Megjunaroden den na zhenata, no ne bil utvrden tochen datum. Na 19 mart 1911, praznikot po prv pat e proslaven od strana na povekje od milion lugje vo Avstrija, Danska, Germanija i Shvajcarija. Na 8 mart 1913 godina zhenite shirum Evropa odrzhale mirovni sobiri.
8. mart za prv pat bil proglasen za drzhaven praznik po pobedata na bolshevicite vo Rusija, a po inicijativa na Aleksandra Kolontaj. Na zapad vo 1920-tite odbelezhuvanjeto na 8 mart poleka zamre, a ozhivea vo 1960-tite zaedno so rastezhot na feminizmot. No, sepak, vo nitu edna zapadna zemja 8 mart ne e proglasen za drzhaven praznik.
