Vitaminot D se sozdava vo nashata kozha preku direktna izlozhenost na soncheva svetlina. Potoa, crniot drob i bubrezite go konvertiraat vo upotrebliva forma. Ovoj vitamin e nasushno potreben za cvrsti koski i zabi, bidejkji ni pomaga vo apsorpcijata na kalciumot shto go konzumirame i istovremeno ja kontrolira kolichinata na kalciumot vo krvta.
Navistina e vazhno da go odrzhuvame nivoto na vitaminot D vo nashiot organizam, zatoa shto ako imame nedostatok od ovoj vitamin, nasheto telo nema da go vpiva kalciumot shto go primame preku ishranata.
Ne postojat vidlivi znaci na nedostatok od vitamin D. Dokolku nivoto na vitaminot D vo organizmot e nisko, postoi opasnost od slabeenje na koskite shto doveduva do sostojbata poznata kako osteomalacija. Seriozniot nedostatok kaj decata mozhe da rezultira so mek cherep ili nozhni koski koi mozhe da se iskrivat, a taa pojava se narekuva rahitis.
Kolku sonce ni e potrebno?
Teshko e da se dade tochna preporaka za izlozhenost na soncheva svetlina, osobeno vo letniot period. Toa se dolzhi na faktot shto mnogu drugi faktori vlijaat vrz kolichestvoto na vitaminot D shto se sozdava vo kozhata, vkluchuvajkji gi bojata na kozhata i vozrasta, jachinata na sonchevata svetlina, periodot vo denot i mestopolozhbata na zhiveenje. Neodamneshniot izveshtaj na SACN (Scientific advisory committee on nutrition) ukazhuva deka sekoj povozrasen od edna godina treba da primi 10 mikrogrami vitamin D dnevno za da gi odrzhuva zdravi koskite i muskulite. Dopolnitelno, od sluzhbata za javno zdravje preporachuvaat vo tekot na zimskiot period vitaminot D da se konzumira preku suplementi, dokolku ishranata ne gi obezbeduva potrebnite kolichini.
Sekako, treba da se ima predvid deka preteranata izlozhenost na soncheva svetlina mozhe da predizvika seriozni oshtetuvanja shto mozhat da se razvijat vo rak na kozhata. Praktikuvajte umerena izlozhenost na sonce bez zashtiten faktor nautro i docna popladne, a vo drugiot del od denot osigurajte se deka ste dobro zashtiteni od sonchevi izgorenici.
Shto vlijae vrz nivoto na vitaminot D vo teloto?
Nekolku razlichni faktori mozhe da vlijaat vrz nivoto na vitaminot D vo teloto: pigmentacijata, vozrasta, godishnoto vreme, oblekata i upotrebata na zashtitni faktori. Povozrasnite lugje koi imaat potenka kozha a so toa i pomala sposobnost da go sozdadat ovoj vitamin od mladite lugje.
Vitaminot D vo ishranata
Masnite ribi se hrana koja prirodno vo sebe go sodrzhi vitaminot D, a tuka spagjaat: skusha, sardina, konzerviran losos, haringa i dimena riba. Nekoi produkti sodrzhat mali kolichini vitamin D, kako shto se, na primer, zhitarkite, detskata hrana i margarinot. Pomali kolichini ima i vo jajcata i nekoi crveni mesa (patkino, guskino, meso od fazan i srneshko meso). Majchinoto mleko, isto taka, sodrzhi vitamin D, no doilkite mora da proverat dali imaat dovolno kolichestvo od vitaminot vo organizmot, zashto i toa vlijae vrz nivoto na vitaminot D vo mlekoto.
