“Najstrogata” studija koja voopshto se zanimavala so ova prashanje e objavena vo damneshnata 1965 godina. Vo nea, nauchnicite sprovele niza od eksperimenti vo koi namerno gi zarazile svoite race so 5 milioni bakterii, megjdz koi i seriozni bakterii kako shto e esherihija koli.
Potoa, nauchnicite gi miele racete so sapun, a natamu istiot toj sapun vo tvrda sostojba go koristel drug chovek za mienje race. Otkrile deka na takov nachin bakteriite ne bile preneseni na drugiot korisnik i deka ne postoi nikakva opasnost, pishuva The New York Times.
“Nivoto na bakterii shto mozhe da se pojavat na sapunot, duri i vo ekstremni uslovi na upotreba, ne pretstavuva opasnost po zdravjeto”, istaknuvaat nauchnicite.
Ovie podatoci gi potvrduva i istrazhuvanjeto od 1988 godina koe go narachale samite proizvoditeli na sapun. Imeno, proizvoditelite zarazile parchinja od sapun so patogeni bakterii, vo toj sluchaj so esherihija koli, a 16 korisnici gi izmile svoite race so takviot sapun. Kaj nikoj od ispitanicite ne se detektirani tragi od bakterii po nivnite race. Zakluchokot glasi deka postoi samo mal rizik vo rutinskoto mienje na racete so prethodno koristen sapun.
Studiite koi se sproveduvani posle ovaa pronashle prisustvo na bakterii na sapunite, no nitu vo eden sluchaj ne e dokazhano deka sapunot e nositel na infekcii. Naprotiv, neodamneshnite studii i natamu tvrdat deka sapunite ja pobeduvaat infekcijata, duri i vo tek na epidemija kako onie so ebola virusot.
Se postavuva dali sepak techniot sapun e podobar od obichniot?
Ushte od osumdesettite godini od minatiot vek nauchnicite se zanimavaat so razlichni protivrechnosti okolu ova prashanje. No kluchnoto prashanje i natamu e dali mozhnoto prisustvo na bakterii pretstavuva opasnost od infekcii.
Centrite za kontrola i prevencija na bolesti smetaat deka mienjeto na racete e prvata i najvazhna linija za prevencija od infekcii, a sapunite podednakvo se efektivni i techniot i onoj vo cvrsta sostojba.
