Ljubitelite na dietite shirum svetot imaat i nov favorit – namesto Paleo, Mediteranska i UN dieta, sega e sè povekje popularna takanarechenata Viktorijanska dieta.
Struchnjacite koishto go sovetuvaat ovoj nachin na ishrana velat deka treba da se hranime kako lugjeto od 19-tiot vek, i deka toa ne samo shto kje gi stopi kilogramite, tuku i deka kje napravi da bidete mnogu pozdravi. A dali znaete shto e najdobro od sè? Lugjeto togash jadele i do 5.000 kalorii vo eden den – znachi nema gladuvanje!
Periodot pomegju 1850 i 1872 godina bilo zlatno doba na nutricionizmot, veli doktor Dzudit Roubotam, nauchnik i koavtor na studija shto se zanimavala tokmu so ovaa dieta. Lugjeto shto zhiveele vo toa vreme bile mnogu pozdravi i povitalni od nas, iako vnesuvale i do 5.000 kalorii dnevno. Toa jasno pokazhuva deka receptot za zdrava dieta ne lezhi vo kvantitetot – tuku vo kvalitetot na ona shto go jademe.
– Ishranata od toa doba bila bazirana na luk, potocharki, zelka, cveklo, jabolki. Se jadele ostatoci meso od koskite, a od varenjeto na koskite se dobivale grst od hranlivi materii. Jadele mnogu creshi, koishto vo toa vreme bile iskluchitelno evtini i vazhele za „ovoshje za siromashni”. Iskluchitelno zastapena vo ishranata bila i ribata, osobeno haringata i skushata – objasnuva d-r Roubotam.
A edna vazhna stavka e i lebot. Lugjeto vo 19 vek jadele mnogu leb so kvasec, kojshto pozitivno vlijae na imunoloshkiot sistem, pa ne treba da nè iznenaduva shto bile mnogu pozdravi od nas. Na trpezite posebno zastapen bil zelenchukot, pa lugjeto vo Viktorijanskata era jadele i do deset porcii svezh zelenchuk vo tekot na denot! Istrazhuvanjeto na ovaa doktorka pokazhuva deka lugjeto vo taa era rabotele do sedumdesettite godini bez bilo kakov problem – i zaprashala kolku 70-godishnici poznavate denes, koishto mozhat da se zanimavaat so fizichka rabota? Nekoi podatoci pokazhuvaat deka lugjeto denes minuvaat od sedum do deset godini vo lekuvanje pred smrtta, shto togash definitivno ne bilo sluchaj. Poradi seto toa, doktorkata sovetuva da zaboravite na site moderni dieti i da se svrtite kon nachinot na ishranata od pred dva veka.
– Vrakjanjeto na nachinot na ishrana od 19 vek znachelo mnogu hrana podgotvena vo domot i izbegnuvanje na prerabotena, kupechka hrana, kako i akcent na ovoshjeto i zelenchukot. Takov nachin na ishrana bi ni bil od golema korist – veli d-r Roubotam.
Vazhnata razlika e vo toa shto rabotnichkata klasa vo toj period vnesuvala mnogu povekje kalorii, no sekojdnevno se zanimavale so teshka fizichka rabota koja gi troshela site tie vneseni kalorii. Denes mnogu vreme minuvame vo sedechka pozicija, pred kompjuter, pa fizichkata aktivnost e neophodna. Od druga strana, shekjerot togash bil luksuz, i se koristel samo kako zachin, a ne i kako konzervans.
Vakviot vid na ishrana e vistinski izbor za deneshnite lugje, bidejkji ne bara mnogu odrekuvanja, nitu gladuvanje, a se vnesuvaat site zdravi produkti.
– Mnogu svezho ovoshje i zelenchuk, zdrava riba i dobri jaglehidrati e odlichen recept za ishrana. Sekako, izbegnuvanje na shekjerot i alkoholot e glavna stavka i mozhe samo da vi donese koristi. Mesoto ne treba da se jade sekojdnevno, a fizichkata aktivnost e neophodna – preporachuvaat nutricionistite.
