Makedonskoto Avstralisko Dobrotvorno Drushtvo od Sidnej, vo ramkite na svoite proekti, pokraj drugite programski aktivnosti, prodolzhuva so objavuvanje na artikli vo nashite ceneti i renomirani makedonski vesnici. Na ovoj nachin, bi sakale site chlenovi vo makedonskata zaednica koi uchestvuvaat vo proektite, kako i poshirokata makedonska zaednica, redovno da bidat informirani na razni temi.
Vo ova izdanie kje zboruvame za Mitovite i vistinite za domashnoto nasilstvo.
Pod domashno nasilstvo se podrazbira ako chlen od semejstvo so primena na sila, zakana ili zaplashuvanje vrshi telesni povredi, emocionalna, seksualna zloupotreba i/ili materijalno, seksualno ili rabotno iskoristuva drug chlen na semejstvoto.
Postojat povekje nevistiniti veruvanja – mitovi vo odnos na domashnoto nasilstvo. Nekoi od niv se koristat da go opravdaat nasilstvoto a drugi gi obvinuvaat zhrtvite. Mitovite koi se shirat vo zaednicata ja prefrlaat odgovornosta za nasilstvoto na zhrtvata ili nadvoreshnite uslovi.
Eve nekoi od niv:
Mit: Domashnoto nasilstvo se pojavuva samo vo siromashnite semejstva so nizok stepen na obrazovanie i vo semejstvata od pomalite zaednici.
Vistina: Studiite za domashnoto nasilstvo pokazhuvaat deka nasilstvoto se pojavuva vo site vidovi na semejstva, bez razlika na prihodite, kulturnoto poteklo, religijata ili nivoto na obrazovanie.
Mit: Koristenjeto na alkohol i drogi ili izlozhenosta na stres predizvikuva domashno nasilstvo
Vistina: Zlostavuvachite najchesto go koristat konsumiranjeto na alkohol i drogi ili stresot/gubenjeto na kontrola kako izgovor za nivnoto nasilstvo so cel da ja prefrlat nivnata odgovornost na neshto drugo. Alkoholot i drogite mozhat samo da go stimuliraat domashnoto nasilstvo da prerasne vo eksploziven ili ponasilnichki incident, a vo odnos na stresot treba da se posochi deka zlostavuvachite vo domashni uslovi nikogash ne se nasilni nadvor od domot ili vo javnost, iako i togash se pod stres tie go kontroliraat svoeto odnesuvanje.
Mit: Domashnoto nasilstvo obichno se javuva samo ednash i e izolirana pojava.
Vistina: Domashnoto nasilstvo stanuva postojan nachin na prinuda i kontrola koj edno lice ja primenuva nad drugo lice vo semejstvoto; vo povekjeto (no ne i site) sluchai mashkata osoba vrz zhenskata i/ili decata. Zlostavuvachot koristi povekje varijanti na domashno nasilstvo, vkluchuvajkji zaplashuvanje, zakana, odzemanje na finansiski sredstva, izolacija i psiholoshko, fizichko i seksualno zlostavuvanje, so cel da ja odrzhi silata i kontrolata nad zhrtvite.
Mit: Domashnoto nasilstvo e posledica na lutina i razbesnuvanje. Zlostavuvachot ne mozhe da se kontrolira.
Vistina: Osobite koi koristat nasilstvo za da gi kontroliraat drugite chlenovi na semejstvoto chesto se osobi koi mnogu dobro mozhat da se kontroliraat. Dokolku ne e taka togash tie bi se razbesnuvale kon sekogo i vo sekoe vreme, a poznato e deka nasilstvoto obichno se sluchuva vo privatni uslovi bez prisustvo na svedoci. Zlostavuvachot, tolku mnogu se kontrolira, taka shto, voobichaeno, gi povreduva zhrtvite na mesta koi nema da se vidlivi za javnosta.
Mit: Zlostavuvanoto lice go zasluzhilo nasilstvoto, go provocira ili e odgovorno za nasilstvoto
Vistina: Nikoj ne zasluzhuva i ne bara da bide zlostavuvan. Edinstveno zlostavuvachot e odgovoren za nasilstvoto, iako zlostavuvachot ja obvinuva zhrtvata za negovoto odnesuvanje.
Mit: Domashnoto nasilstvo e lichen problem shto ne treba da ja zagrizhuva javnosta.
Vistina: Domashnoto nasilstvo go afektira sekoj chlen na opshtestvoto.
Mit: Dokolku zhrtvata ne saka da bide zlostavuvana, bi go napushtila zlostavuvachot.
Vistina: Postojat mnogu prichini poradi koi zhrtvata ne zaminuva, vkluchuvajkji go stravot za sebe, decata, duri i domashnite ljubimci. Isto taka, edni od prichinite se i finansiite, smestuvanjeto ili namalenata samodoverba vo svoite sposobnosti.Ne zaminuvanjeto ne znachi deka nekoj saka da bide zlostavuvan.
Mit: Domashnoto nasilstvo sekogash e vidlivo.
Vistina: Zlostavuvachite ne e lesno da se primetat. Nekoi od niv se ceneti chlenovi na zaednicata ili vo javnosta ne oddavaat nikakvi znaci na nasilna lichnost. Isto taka nasilstvoto ne sekogash e fizichko, so toa i primetlivo. Mnogu od zhrtvite se zhrtvi na psiholoshko/emotivno ili finansisko zlostavuvanje, kako i socijalna izolacija. Ovie formi na zlostavuvanje se poteshki za zabelezhuvanje.
Mit: Site chlenovi od semejstvoto moraat da se promenat, za nasilstvoto da prestane.
Vistina: Samo zlostavuvachot mozhe da go stopira nasilstvoto. Nasilnoto odnesuvanje i potrebata da se kontroliraat chlenovite na semejstvoto e izbor na zlostavuvachot i samo toj e odgovoren za istoto. Mnogu od zhrtvite na domashnoto nasilstvo se obiduvaat da se promenat so nadezh deka istoto kje prekine. No ispituvanjata pokazhuvaat deka toa ne se sluchuva. Zlostavuvachot ne go menuvanegovoto nasilno odnesuvanje bez razlika dali zhrtvata go promenile svoeto odnesuvanje.
Mit: Domashnoto nasilstvo ne afektira mnogu lugje.
Vistina: Mnogu e teshko da se dojde do tochni podatoci na osobite vovlecheni vo domashnoto nasilstvo, zatoa shto istoto ima skriena priroda i e stigmatizirano vo zaednicata. Domashnoto nasilstvo e najchest vid na napad vo Avstralija. Problemot shto proizleguvaat od domashnoto nasilstvo obichno se prikrivaat so nekoi od zdravstvenite problemi koi gi imaat zhrtvite. Isto taka zhrtvite na domashnoto nasilstvo se vo pogolem rizik za bezdomnost ili nekoi drugi formi na socijalna obespravenost.
Nema opravduvanje za bilo kakov vid na domashno nasilstvo.
Lihnida Bahchandzieva – Taseska
Project Officer – MACIHAP (Macedonian Age Care Improvements and Healthy Aging Program)
