Dzon Frezer, shefot na drzhavnata blagajna i senatorite kje gi ispituvaat detalite na federalniot budzet, osobeno niz proekciite na prihodite i predviduvanjata na odelot za ekonomija.
Bidejkji procenkata na budzetot koja ja pravat sentorite, vekje vleguva vo vtorata nedela, a Frejzer i drugite sluzhbenici na drzhavnata blagajna kje bidat ispituvaat za ambicioznite predividuvanja za rast na platite i rast na budzetskiot vishok vo sredina na 2021 godina, i voopshto za ekonomskite izgledi i verojatnost danokot za bankite da donese $6,2 milijardi kako shto e predvideno.
Senatorskiot odbor za ekomonija, isto taka kje razgovara i so doveritelot za danok, Kris Dzordan i Avstraliskata danochna uprava, i toa za navodna danochna izmama teshka $165 milioni, vo koja e vmeshan i sinot na zamenikot doveritel na Avstraliskata danochna uprava, Majkl Kranston. Ovoj odbor isto taka kje razgovara so vladinite agencii Australian Prudential Regulation Authority (Uprava za racionalno upravuvanje), Australian Securities and Investments Commission (Komisija za sigurnosni dokumenti i vlozhuvanja) i Australian Competition and Consumer Commission (Komisija za konkurentnost i zashtita na potroshuvachite). Vo pratenichkiot dom prodolzhuva raspravata za finansiranje na uchilishtata ili t.n. zakon „Gonski 2.0.” Pretstavnicite na ministerstvoto za obrazovanie so senatorite kje razgovaraat v sreda i chetvrok minuvajkji niz zakonot za koj laburistite tvrdat deka nosi $22 milijardi pomalku od vetenoto i oti kje se oshteti finansiranjeto na katolichkite uchilishta. Vladata podocna vo tekot na nedelata vo dolniot dom isto taka treba da razgovara za vtorata etapa na kontraverzniot desetgodinishen plan za odanochuvanjeto na korporaciite, centralna tema na minatogodishniot budzet.
Vo tekov na godinava uspea da donesat zakon za namaluvanje na danochnite stapki za pretprijatija so promet do $50 milioni, no vladata saka namaluvanje na 2 odsto za site kompanii do 2026 godina. Dolniot dom kje pochne so rasprava za predlog zakonot na pratenikot od Tasmanija, Endru Vilki, so koj treba da im se prostat dolgovite za socijalno osiguruvanje na lica pogodeni od semejno nasilstvo. Dzordz Kristensen, pratenikot na nacionalnata partija, kje predlozhi da se dade poddrshka za gradba na elektrana na jaglen za severen Kvinslend. Kje prodolzhi i raspravata za predlog zakonot na laburistite za zashtita na vrednosta na prekuvremenata rabota, a vo vrska so timot na Ministerstvoto za vrabotuvanje vo ponedelnik i vtornik kje se razgovara so senatorskiot odbor. Od drugite soslushuvanja pred Senatot kje se odrzhat i razgovorite so sektorite za odbrana, nadvoreshni raboti i trgovija, zdravstvo i grizha za stari, socijalno osiguruvanje, kako i za domuvanje i bezdomnicite.
