Zdravstvenite fondovi velat deka drzhavnite bolnici gi naveduvaat lugjeto da koristat privatno osiguruvanje velejkji oti stanuva zbor za „donacija” koja nishto nema da gi chini, no smetki od 1,000 dolari stignuvaat kaj pacientite, nekolku meseci podocna.
Isto taka na pacientite im se naplatuva itnata pomosh, koja treba da im se dade besplatno, ako grizhata ja primat vo rok od chetiri chasa, no namesto toa ovie pacienti bile zadrzhuvani na bolnichko lekuvanje i prisiluvani troshokot da go prokrijat od osiguruvanjeto. Ovie informacii na javnosta i stanaa poznati vo moment koga iljadnici lugje se prikluchile kon kampanjata za popust na zdravstvenoto osiguruvanje od koga ekskluzivnoto istrazhuvanje otkrilo deka drzhavnite vladi naplakjaat 330 dolari godishno na i onaka visokite premii na zdravstveno osiguruvanje, vrshejkji pritisok vrz pacientite da go koristat svoeto osiguruvanje iako imaat pravo na besplatno lekuvanje vo sklop na drzhavniot sistem. Poradi vakvata praksa premiite na zdravstvenoto osiguruvanje se pogolemi za 11 odsto godishno i na drzhavnite bolnici im donese prihod od $1,5 milijardi godishno, se naveduva vo novata analiza na nezavisnoto zdravstvo na analiticharot Martyn Goddard. „Za edno semejstvo, ova bi dodalo okolku 330 dolari godishno na nivnite premii” – veli Goddard. A sumata koja ja zemaat drzhavnite zdravstveni institucii sekoja godina raste za 12 odsto, velat sluzhbenite statistki. Nikade vo Avstralija ne se pravi takov pritisok za naplata od privatnoto osiguruvanje so tolku pridonesi i delotvornost kako shto se pravi vo Nov Juzhen Vels. Tamu na ovoj nachin se sobrani povekje pari otkolku vo Viktorija i Kvinslend zaedno, i pokraj toa shto ovie drzhavi zaedno imaat 40 odsto pogolema populacija. Nov Juzhen Vels gi koristi uslugite na kompanijata Behavioral Insights Ltd poznata ushte pod imeto „motivaciska edinica” koja ja uzhiva poddrshka od britanskata vlada za da go zgolemi koristenjeto na privatnoto osiguruvanje vo bolnicite vkluchuvajkji gi onie vo Westmead, Auburn i Fairfield.
Najagresiven rast e zabelezhan vo Kvinslend kade prihodot se zgolemil za 170 odsto za samo chetiri godini. Se procenuva deka ovaa suma vo Viktorija na godishno nivo se priblizhuva do $250 milioni, dodeka taa vo Juzhna Avstralija se procenuva na $40 milioni godishno iako tamu rastot na prihodite na bolnicite od privatnoto osiguruvanje e pospor otkolku vo drugite drzhavi. Vo Tasmanija se procenuva deka ovaa suma na godishno nivo iznesuva okolku $25 milioni, dodeka vo Severnata Teritorija taa se procenuva na nad $2 milioni godishno. NewsCorp Australia identifikuvashe premii vo koi na pacientite im se nudi pottik vo oblik na besplatni kozmetichki proizvodi, uslugi na perenje peleni, TV uredi, uslugi parkiranje na avtomobil i dostava na vesnici. Od privatnoto osigurenite pacienti sobrani se okolku $370 milioni vo drzhavnite bolnici vo Kvinslend minatata godina, izjavi glasnogovornikot. No ova ne e „znachitelnata prichina za zgolemuvanjeto” na premiite. Viki Kaminski, izvrshnata direktorka na osiguruvanjeto “SA Health” izjavi deka „davaat jasni informacii na pacientite za tie da bidat informirani i vrz tie podatoci da donesat odluka dali kje odberat javno ili privatno osiguruvanje pri lekuvanjeto”.
Izjavi i deka prihodot od privatnoto osiguruvanje e legitimen izvor na prihod spored momentalnite nacionalni propisi za finansiranje na bolnicite.
Vo megjuvreme iljadnici lugje se prikluchija kon kampanjata naslovena „Big Health Insurance Switch” (Golema promena na zdravstvenoto osiguruvanje) so koja saka da se postigne poevtino osiguruvanje.
