Spomenikot na britanskiot istrazhuvach i moreplovec, kapetanot Dzejms Kuk, vo Sidnej, predizvika polemika vo Avstralija i ja podeli javnosta, 138 godini po negovoto postavuvanje.
Spomenikot e podignat vo 1879 godina, kako znak na blagodarnost za chovekot za koj se veruva deka ja otkril Avstralija. Na osnovata na spomenikot e postavena i plocha na koja pishuva -„ Ja otkri ovaa teritorija vo 1770 godina”.
Celata rasprava vo koja se vklucheni publicisti, istorichari, novinari, no i politichari, se pokrena po raspravijata vo SAD okolu spomenicite na Konfederacijata (na Jugot) od vremeto na tamoshnata Gragjanska vojna, vo sredinata na 19 vek, site oznacheni kako simboli na vremeto na ropstvoto.
Kriticharite na spomenikot na Kuk, vo Hajd park vo Sidnej, tvrdat deka postavenata plocha gi „navreduva i gi omalovazhuva” avstraliskite domorodci i deka e istoriski netochna.
Del od niv baraat taa da se trgne i da se postavi nova, so nov tekst, dodeka poradikalnite baraat da se urne spmenikot na kapetanot Kuk.
Spored nivnoto mislenje, Avstralija ne ja otkril britanskiot moreplovec, bidejkji taa vekje bila otkriena i postoela i pred nego i pred naseluvanjeto na teritorijata so beli kolonisti od Evropa, bidejkji na nea zhiveele luge, domorodci – Aboridzini.
Urednikot na programata za domorodci na TV kompanijata Ej-Bi-Si, Sten Grant, bara da se promeni plochata na spomenikot.
– Spored postoechkiot natpis, izleguva deka nie Aboridzinite voopshto ne sme postoele pred 1770 godina, koga se veli deka ovaa teritorija togash bila prv pat otkriena, veli Grant, koj ne misli deka treba da se uriva ovoj i drugite vakvi spomenici.
Avstraliskiot istorichar, Kit Vindskatl, megjutoa, ima drugo objasnuvanje i tvrdi deka natpisot na spomenikot e „edinstveno istoriski tochen”.
Toj tvrdi deka zborot „teritorija” ne se odnesuva na celiot kontinent, pa zatoa e i upotreben, tuku na teritorijata na avstraliskiot istochen breg, vo dolzhina od 3.200 kilometri, koja vo 1770 godina bila otkriena i za prv pat pominata i istrazhuvana od Dzejms Kuk.
Avstraliskite politichari, posebno ministrite vo vladata se povlekoa od raspravata, a gradonachalnikot na Sidnej soopshti deka odlukata za spomenikot kje se donese po zavrshuvanje na debatata i po konsultacii so avstraliskite starosedelci.
