Dzina Haspel stanuva prvata zhena-direktorka na CIA, otkako amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp ja imenuvashe a Senatot go potvrdi nejziniot izbor na chelo na Agencijata.
So ova zavrshi zholchnata borba za nejzinata nominacija, vodena poradi nejzinite vrski so tehnikata simulacija na davenje i drugi brutalni tehniki na ispituvanje, koi CIA gi koristela vo minatoto.
Izborot na Haspel za direktorka na CIA e odobren i pokraj kritikite na opozicijata poradi nejzinata povrzanost so grubi metodi za ispituvanje na CIA, koi vkluchuvaat voterbording, koja se smeta za tortura, vo godinite po teroristichkite napadi na SAD na 11-ti septemvri. Samata Dzina Haspel odbi da odgovori so da ili ne na prashanjeto na senatorkata Haris dali tehnikite za machenje gi smeta za „nemoralni”.
Pogolemiot del od republikancite glasaa vo korist na Dzina Haspel, a duri 6 demokrati im se pridruzhija vo glasanjeto. Krajniot rezultat beshe 54-45 vo korist na Haspel. Liderot na mnozinstvoto vo Senatot, Mich Mekkonel, go opisha izborot na Donald Tramp da ja postavi Dzina Haspel za direktor na CIA kako „izbor na vistinskata zhena vo vistinsko vreme”. Pred glasanjeto toj izjavi deka Haspel go zasluzhuvala direktorskoto mesto so nejziniot intergritet, iskrenost i naporna rabota, a toj posochi i deka taa navistina ja zasluzhila doverbata ne samo od Senatot, tuku i od cela nacija.
Nejzinite poddrzhuvachi ja posochija nejzinata 33-godishna kariera vo Agencijata kako presudna preporaka za direktorskoto mesto.
Dzina Haspel dobi golema poddrshka od poraneshni chlenovi na CIA, diplomati i voeni lica koi ja sledele nejzinata rabota so godini. Pomegju onie koi ja poddrzhuvaa nejzinata nominacija se najdoa 6 poraneshni direktori na CIA. Taa vekje ja vresheshe dolzhnosta na privremen direktor na CIA.
