Vladata na Kina soopshti deka politikata na edno dete, oficijalno vo sila od 1979 godina, sprechi 400 milioni ragjanja. Roditelite se soochuvaa so parichni i drugi kazni ako imaat povekje deca.
Sepak, „moshne e neverojatno” deka politikata imala tolku golemo vlijanie, veli Stjuart Gitel-Basten, vonreden profesor po socijalna politika na Univerzitetot vo Oksford. Toj tvrdi deka pogolemiot del od namaluvanjeto na stapkata na plodnost vo Kina se sluchilo vo 1970-tite godini. Stapkata padna od 5,8 deca po zhena vo 1970 godina na 2,7 vo 1978 godina. I pokraj politikata na edno dete, stapka se namali samo za 1,7 do 2013 godina.
Do 2007 godina, Kina tvrdeshe deka samo 36 otsto od nejzinite gragjani se ogranicheni da imaat edno dete. Toa delumno se dolzhi na olabavuvanje na pravilata, naveduvajkji deka dvojkite bi mozhele da imaat dve deca ako tie dvajcata bile po edno dete.
„Brojkata od 400 milioni se bazira na pretpostavkata deka ako ne beshe vovedena politikata na edno dete, stapkata na plodnost bi ostanala ista”, veli Gitel-Basten. Toa bi bilo edinstven sluchaj za Kina megju zemjite koi dozhivuvaat slichen industriski i ekonomski razvoj vo istiot period, dodava toj.
Politikata na edno dete e prichina shto povekje semejstva gi ubivaa svoite kjerki, za koi tradicionalno se smeta deka imaat pomali mozhnosti da dobijat dobro plateni rabotni mesta otkolku nivnite sinovi. Otkako beshe vovedena politikata na edno dete, zhenskite novorodenchinja bea so pogolema verojatnost da umrat otkolku momchinjata.
Vo 1970-te godini, spored Obedinetite nacii, 60 mashki od 1.000 zhivorodeni deca pochinale na vozrast pod edna godina. Kaj zhenskite deca brojkata beshe 53. Vo 1980-te godini, otkako politikata na edno dete stana oficijalna, stapkata za dvata pola beshe 36. Do 1990-te godini, 26 mashki na 1.000 zhivorodeni deca i 33 devojchinja pochinale pred da napolnat edna godina. Vo 2000-te godini pochinale 21 mashko od 1.000 zhivorodeni deca i 28 devojchinja.
Sekako, podatocite za smrtnost kaj doenchinjata gi opfakjaat site prichini za smrt, kako nesrekji i bolesti, no promenata e zabelezhliva. „Praveden zakluchok” bi bil da se sugerira deka chedomorstvoto ima uloga vo toa, veli Dzonatan Kejv, ekonomist na Univerzitetot „Vorvik”.
Na sekoe devojche rodeno vo Kina ima 1,16 momchinja, javuva oficijalnata novinska agencija Ksinhua. „CIA vorld fektbuk” naveduva deka samo Lihtenshtajn ima povisok koeficient, od 1,26 momchinja rodeni na sekoja devojche.
Polovo-selektivnite abortusi se naveduvaat kako glavna prichina za nevoobichaenata neramnotezha vo Kina. No, Gitel-Basten veli deka podatocite za Kina se „siromashni”, i deka ragjanjata na mnogu devojchinja ne se registriraat ako roditelite go prekrshile praviloto da imaat dve deca. Koga stanuva zbor za uchilishna vozrast, brojkata na momchinja i devojchinja koi se zapishuvaat e so tendencija da bide povekje ednakva, dodava toj, velejkji deka oficijalnite lica chestopati zamizhuvaat pred ovoj problem.
No, se procenuva deka sega vo Kina ima 33 milioni povekje mazhi otkolku zheni.
So stareenjeto na naselenieto na Kina i prodolzhuvanjeto na politikata na edno dete, opisot na domakjinstvata e „4:2:1″ shto znachi dom so chetiri babi i dedovci, za koi se grizhat dvajca rabotosposobni roditeli, koi pak imaat edno dete.
Se veli deka toa pretstavuva golem tovar za roditelite, osobeno majkata, vo opshtestvo kade shto semejstvata nastojuvaat da se grizhat za nivnite postari rodnini, a socijalnite uslugi se daleku od seopfatni.
Do 2050 godina se predviduva deka edna chetvrtina od naselenieto na Kina kje bide na 65 godini ili postaro. Vo 2013 godina procentot beshe 9,7 otsto, pokazhuvaat podatocite na kompanijata „Statista”. Predvidenoto opagjanje na brojot na lugje na rabotosposobna vozrast se smeta deka e prichinata shto Komunistichkata partija ja povleche politikata na edno dete.
Vladata na Kina ima sobrano dva biliona juani (315 milijardi dolari) od kaznite za dopolnitelno dete od 1980 godina, posochuva „Ekonomist”. Se smeta deka najvisoka edinechna kazna e 7,5 milioni juani (1,2 milioni dolari). Rezhiserot Zhang Jimou i negovata sopruga bea kazneti so taa kazna minatata godina bidejkji imaa treto dete.
„Toa pretstavuva monetiziranje na reproduktivniot nagon”, veli Kejv.
Za da se sprechat bogatite da imaat deca i ednostavno da go plakjaat ona shto za niv bi bila prifatliva kazna, naplatenite iznosi variraat vo zavisnost od prihodite. Vo idnina, kaznite kje vazhat samo za onie koi imaat povekje od dve deca.
(Bi-Bi-Si)
