Spored izveshtaite na turskite mediumi, vladata planira da formira specijalen sud za osomnichenite bintovnici i da bide izgraden poseben zatvor za osudenite.
Obidot za prevrat vo Turcija turskiot pretsedatel Redzep Tajip Erdogan go koristi za masovna chistka na, kako shto gi nareche, „predavnicite”. Spored poslednite informacii, dosega od svoite rabotni mesta se smeneti ili izbrkani okolu 50 iljadi lugje, uapseni se nad 6,000 voen personal i okolu 9,000 policajci, a otkazi dobija i nad dve iljadi sudii.
Turskite vlasti pokrenaa obvinenija protiv 99 generali, poradi nivna vmeshanost vo obidot za voen udar vo zemjata vo nokjta megju megju petokot i sabotata. Kako shto javija turskite mediumi, pokraj vekje oficijalno obvinetite generali, ushte 14 drugi se vo pritvor pod somnezh za povrzanost so obidot za prevrat. Turskata Armija ima vkupno okolu 360 generali.
Vo megjuvreme, Haberturk javi deka poradi povrzanost so obidot za puch od rabota bile otpushteni 25 profesori na Istanbulskiot univerzitet.
Informacijata za otpushtanjeto na profesorite doagja po soopshtenieto na Sovetot za visoko obrazovanie na Turcija vo koe se naveduva deka na univerzitetite im e naredeno da ne isprakjaat vo stranstvo univerzitetski kadri, a vekje zaminatite vednash da se vratat vo zemjata.
Kako javi drzhavnata televizija TRT, zabranata za patuvanje e vovedena eden den otkako Sovetot za visoko obrazovanie pobara ostavki od rektorite na site 1.577 univerziteti na teritorijata na Turcija.
Ministerstvoto za obrazovanie, od svoja strana, im ja odzede licencata za rabota na 21.000 nastavnici i uchiteli, koi rabotat vo privatni obrazovni institucii.
Ako se ima predvid ova i otvorenite najavi na pretsedatelot Erdogan deka planira povtorno da vovede smrtna kazna vo zemjata, mnogumina smetaat deka toj go koristi prevratot za po sekoja cena da se oslobodi od neistomislenicite.
Eden od niv i i propovednikot i negov nekogashen politichki mentor Fetulah Gjulen, koj sega zhivee vo egzil vo SAD, a za koj Erdogan vo telefonski razgovor so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama pobaral da bide isporachan vo Turcija za da mu se sudi kako organizator na prevratot i drugi dela.
Se chini deka Erdogan ne im se odmazduva samo na zhivite tuku i na mrtvite. Upravata za verski raboti na Turcija soopshti deka nema da im dade uslugi za verski pogrebni obredi na zaginatite puchisti zatoa shto, kako shto stoi vo soopshtenieto, „uchestvuvale vo predavnichki napad vrz drzhavata”, prenese drzhavnata televizija TRT.
Vo megjuvreme, turskiot pretsedatel Erdogan se vrati vo Ankara za da pretsedava so sednicata na Sovetot za bezbednost. Pred pochetokot na sednicata Erdogan izjavi deka ima namera da soopshti neshto mnogu vazhno.
I dodeka odnosite so Zapadot se zaladuvaat poradi potezite na Erdogan vo poslednite nekolku dena, ochigledno odnosite so Rusija se zatopluvaat. Portparolot na Kremlj Dmitrij Peskov soopshti deka dvajcata pretsedateli Erdogan i Putin kje se sostanat na pochetokot od avgust vo Rusija.
