Dokumentite vo sopstvenost na Fejsbuk vo koi pishuva deka socijalnata mrezha na oglasuvachite im pokazhuva kako imaat mozhnost da prepoznaat tinejdzeri koi se „chuvstvuvaat nesigurno, bezvredno i na koi im e potrebno podobruvanje na samodoverbata”, se pojavija vo javnost.
Vo interniot izveshtaj koj go podgotvile direktorite na Fejsbuk, a koj go dobil „The Australian”, pishuva deka kompanijata gi nadgleduva objavite i fotografiite vo realno vreme, za da odredi kako se chuvstvuvaat mladite lugje – „dali se pod stres„ „dali se chuvstvuvaat porazeno”, „dali se preplaveni so emocii”, „anksiozno„, „nervozno”, „glupo”, „blesavo”, „beskorisno”, i na kraj kako „gubitnici”.
„The Australian” istakna deka dokumentot go podgotvile dvajca direktori vo avstraliskata kancelarija na Fejsbuk, Dejvid Fernandez i Endi Sin. Vo dokumentot navodno e objasnuvanjeto kako socijalnata mrezha sobira psiholoshki podatoci za srednoshkolci, studenti i mladi Avstralijanci i Novozelandgjani. Sin vo Fejsbuk e zadolzhen za odnosi so oglasuvachkite agencii.
Prezentacijata koja ja dobi „The Australian”, a koja ne ja objavi, navodno e napravena za edna od najgolemite avstraliski banki, a vo nea stoi deka Fejsbuk ima baza podatoci za mladi korisnici na ovaa mrezha – 1,9 milioni srednoshkolci, 1,5 milioni studenti i tri milioni vraboteni Avstralijanci. Fejsbuk poseduva informacii za promenite na raspolozhenie na svoite mladi korisnici koi se temelat na „interni Fejsbuk podatoci”, a koi ne se javno dostapni.
Fejsbuk na pishuvanjeto na „The Australian” odgovori so dve pishani izjavi. Vo prvata se izvinija i kazhaa deka e otvorena istraga za predmetot.
„Sakame da razbereme shto trgna losho, pa spored toa kje prezememe disciplinski i drugi akcii” – kazha od Fejsbuk. No, vo drugata izjava tie go kritikuvaa „The Australian” poradi “naveduvanje pogreshni zakluchoci”, tvrdejkji deka kompanijata ne poseduva alatki koi bi ovozmozhile izdavanje na korisnicite vrz temel na nivnata emotivna sostojba. Socijalnata mrezha reche oti dokumentite nastanale vrz temel na istrazhuvanje koe go sprovelo Fejsbuk i go podelilo so oglasuvachite. Toa istrazhuvanje navodno trebalo da im pomogne na marketing kompaniite podobro da sfatat kako se izrazuvaat lugjeto. Fejsbuk odbi da ja iskluchi mozhnosta deka slichni istrazhuvanja za emotivnata ranlivost na tinejdzerite se napraveni za oglasuvachite i marketing kompaniite za pazarite nadvor od Avstralija.
Vo internata prepiska od Fejsbuk koja ja videl „The Guardian” stoi oti eden visoko pozicioniran rabotnik na Fejsbuk, pishuvanjeto na „The Australian” go opishal kako „hushkachko”. Spored pishuvanjeto na „The Australian”, oglasuvachite mozhele da doznaat koj korisnik e vo vrska ili ne e, kade se naogja korisnikot, kolku prijateli ima i kolku chesto se vkluchuva na Fejsbuk preku telefon i kompjuter. Vesnikot tvrdi deka Fejsbuk isto taka ima informacii za korisnicite koi zboruvaat za svojot izgled i samodoverba, vezhbanje i gubenje vishok kilogrami. Fejsbuk mozhe da analizira i kako korisnicite gi iskazhuvaat svoite emocii, i kako vizuelno komuniciraat.
