Vekje e treta nedela od proletta, a zhitelite na Viktorija se soochuvaat so zimski uslovi i obilni dozhdovi. Vo tekot na minatata sedmica niz celata drzhava vrneshe i izgleda deka dozhdot nema naskoro da prestane.
Prognostichar od kancelarijata za meteorologija Majkl Efron veli deka nedelava ne se ochekuvaat suvi denovi, a ako ste mislele oti vikendov imavme losho vreme, imajte na um deka kje se vloshi. Meterolozite vekje izdadoa nad 10 predupreduvanja od poplavi, a mozhno e vakvi predupreduvanja da ima povtorno vo slednite denovi, osobeno koga se predviduvaat vrnezhi vo celata drzhava. Rekata Glenelg predizvikuva golemi grizhi poradi mozhnost od umreni do golemi poplavi.
Minatata nedela vodostojot na rekata vo utrinskite chasovi bil najgolem – shest mestri vo Casterton na zapadot na Viktorija. Od obilnite vrnezhi vo Coleraine 12 kukji se seriozno oshteteni, dodeka dve vo regionot na Casterton. Nekoi od zhitelite se prisileni da gi napushtat svoite domovi, a vozach na kamion koj dostavuval mleko ostanal zaboren vo poplavata pa go spasuvaa so chamci. Karen Stefens chlenka na sovetot na poshirokiot gradski okrug na Glenelg reche deka ulicite se unishteni ili poplaveni i toa kje sozdade problem za zhitelite. „Mozhebi kje moraat da koristat chamci” – reche taa.
Majkl Efron reche deka onie koi zhiveat okolu Bendigo vo centralna Viktorija se sledi koi kje bidat pogodeni od obilni vrnezhi. „Ovoj del na drzhavata gi izbegna dozhdovite vo tekot na poslednite 12 chasa i tamu kje bide suvo. Vekje izdadovme predupreduvanja za poplavi od nekoi od rechnite regioni vo ovoj del na drzhavata, a najaveniot dozhd mozhe da predizvika problemi” – reche toj.
Pokraj obilnite dozhdovi, zhitelite na Viktorija chuvstvuvaat i stud so namaleni temperaturi. Zhitelite na Melburn osobeno se prisileni povtorno da gi oblechat svoite kaputi, od koga minatata nedela pochuvstvuvaa malku potoplo vreme. Vo delovi na Viktorija se izdadeni posledni predupreduvanja na poplavi za rekite Broken River, Seven i Castle Creeks, kako i za Werribee River vo Balan. Pomali predupreduvanja za opasnost od poplavi izdadeni se za rekite Avoca, Kiewa, Loddon, Murray nizvodno od ezeroto Hume, kako i rekite Ovens, King i Snowy River. Efron izjavi deka stepenot na predupreduvanje od poplavi mozhe da se promeni ako dojde do pogolemi vrnezhi, a Itnata sluzhba na Viktorija gi moli gragjanite da se podgotvat za obilni dozhdovi. Trevor Vajt voditelot na operacii na drzhavnata itna sluzhba reche deka gragjanite moraat da se pogrizhat za sebe i da gi sledat dadenite predupreduvanja. „Postojat nachini na koi mozhete da se podgotvite, sebe, svojot dom,semejstvoto, kako i svojata kompanija vo sluchaj na poplava. Vazhno e lugjeto da vozat vo sklad so uslovite na patishtata i da bidat podgotveni na opasnost kako shto se kal, oshteteni patishta, mostovi… Nikogash ne vozete niz poplaven region, potrebni se samo 15 santimetri voda za da izgubite kontrola nad voziloto. Gi molime gragjanite i da ne si igraat, da ne plivaat, da ne odat i da ne vozat niz poplavenite predeli, toa mozhe da bide otrovno i opasno” – reche toj.
Viktorija e pogodena povekje od bilo koja druga drzhava a poplavite i ponatamu kje predizvikuvaat problemi vo delovi na Juzhna Avstralija. Okolku 10,000 imoti, povekjeto na poluostrovot Eyre i zapadniot breg na drzhavata, minatiot chetvrtok ostanaa bez struja za vreme na silnite nevreminja i obilni vrnezhi koi ja pogodija drzhavata. Itnata sluzhba odgovori na okolu 175 pozivi za pomosh, povekjeto poradi oshtetuvanja nastanite poradi vodata. Vo Adelaid evakuirani se pacienti vo porodilishteto vo voenata memorijalna bolnica Brnsajd poradi poplavi i poplaven lift vo medicinskiot centar St. Andrews vo gradskiot centar. Vo gradot padnale na 30 mm dozhd, na planinata Mount Lofty 44 mm, a vo Mount Gambier i Naracote se zabelezhani nad 50 mm dozhd. Ako vi e potrebna pomosh vo tekot na poplavite javete se na Itnata sluzhbna na brojot 132 500. Ako znaete deka vashite sosedi spagjaat vo zagrozenata grupa proverete gi dali se dobro, ako toa e sigurno da se napravi. Ako se naogjate vo situacija opasna po zhivot, javete se na brojot 000.
