Cela godina sme bez rabota, osven koga bereme jabolka vo Resen i creshi vo Grcija
Osven pred izbori koga za da gi dobijat glasovite ni vetuvaat se, Albancite ne ne poglednuvaat i nishto ne sakaat da znaat za nas. Zhiveeme na strana kako otfrleni – bez pat, bez pari i bez rabota, velat zhitelite na Golo Brdo.
Vo 12 sela vo ovoj pogranichen region, koj spagja megju najsiromashnite vo Albanija, zhiveat rechisi 12 iljadi Makedonci. Tie imaat islamska veroispoved, no makedonskiot e niven majchin jazik. Velat deka imaat sekakvi problemi: nema asfalt, nema vodovod i, iako se priklucheni na struja, poradi slabiot napon prekinite se chesti i celodnevni, no sepak najgolem problem se loshite, odvaj proodni patishta i golemata besparica i siromashtijata. Deka patot e navistina losh, se uverivme i samite, mnogu brgu koga gi pominavme prvite naseleni mesta na albanskata strana po granichniot premin Blato kaj Debar. Patokazi nema nekade. Ako na pochetokot lugjeto shto rabotea na nivite i koi zboruvaat samo albanski so mimiki ni pomagaa da go najdeme patot kon Ostren, potoa nemashe nikakva pomosh. Po mnogu dolgo vozenje, na patot sretnavme starec, koj na arhaichen makedonski ni reche deka za Ostren mora da se vratime nekolku kilometri nazad bidejkji sega sme na trasata za Elbasan.
Go najdovme seloto spored instrukciite. Site shto ne vidoa deka sme stasale so avtomobil, ne predupredija nikako da ne prodolzhuvame kon drugite sela bidejkji natamu patot e tolku losh shto odvaj mozhe da se pomine i so dzip. I ni pokazhuvaat deka na platoto nad seloto se odrzhuva pazarot, na koj sekoj chetvrtok doagjaat da se snabdat i da se vidat zhitelite bukvalno od site sela na Golo Brdo.
– Eve, prodavam kompiri za jadenje i za seme oti samo toa dobro uspeva kaj nas vo Klenje. Ne sme daleku od ovde, no za da gi donesam teshkite vrekji, so avtomobil ni trebaa tri chasa po zemjeniot pat. Patishtata se loshi i povekje od tri chasa patuvame do Elbasan. Zhiveeme od chuvanje stoka, a osven kompiri, sadime i malku ‘rzh i pchenica. Nemame lekar. Seloto ima 50 kukji, no mladite ni begaat vo gradovite. Sin mi beshe stipendist na makedonskata vlada i vo Skopje izuchi fakultet za nastavnik. No, eve vekje petta godina sedi doma bez rabota – veli Emrie Kac.
Iako na prv pogled pazarot izgleda haotichno bidejkji polovina od stokata se prodava na zemja, koga kje go pominete ednash-dva pati, stanuva jasno deka nudi se. Od ovoshje i zelenchuci i seminja za niv, do telinja i ovci koi se kolat i derat na samoto mesto, a mushteriite mozhe da kupat meso kolku shto sakaat. Se prodavaat turski i kineski alishta, obuvki, igrachki, tendzerinja, a hranata i pijalacite se edinstveno od Makedonija. Taka e i so brashnoto, koe ovde e ubedlivo najbaraniot produkt i se nosi so kamioni bidejkji leb site si mesat sami. Lugjeto kupuvaat po 20, 30, pa i povekje kilogrami i na konji go prenesuvaat do doma.
– Imame za jadenje i pienje. Gi porasnavme decata i sega tie se grizhat za nas. Imam kjerka mazhena vo Resen. E, nejze navistina i e dobro. Penzionerka sum. Celi 25 godini rabotev vo zemjodelskata zadruga. Sega penzijata mi e 80 evra (okolu $ 120) – veli Beaza od Ostren, vo chij dvor navrakjaat lugjeto od pazarot za da se napijat voda i da se razladat i odmorat.
Tokmu poradi malite penzii, onie shto ne kje kupat se shto im treba na ovdeshniot pazar, odat po nabavki vo Debar. Vo Albanija se im e poskapo – od hranata do benzinot i naftata. Ni velat deka razlikite vo cenite se i do $ 6 za artikl.
Kako zhiveat pomladite ni raskazhuvaat brakjata Gent (33) i Lodi (30) Mucha. Tie zhiveat vo seloto Orzhenovo, koe ima okolu 300 zhiteli i 60-ina kukji.
– Cela godina samo sedime doma oti ovde nikade nema rabota. Za neshto da zarabotime, eden-dva meseca odime vo Grcija da bereme creshi. Ponekogash kako nadnichari bereme jabolka i vo Resen, no toa ne trae dolgo, najmnogu 15 dena. Prifakjame sekakva rabota vo Makedonija, dzidame, gradime, oti imame deca i pari mora da se zarabotat. Kaj nas ne mozhe da se prezhivee od zemjodelstvo. A i ona shto kje se posadi, ne dava golem rod poradi sushata. Vo ovoj del nema voda. Prinudeni sme da barame rabota na strana. Ne odime vo Tirana bidejkji i tamu e golema bezraboticata i ne se snaogjaat ni tamoshnite zhiteli – velat brakjata.
Nemaat svoj pratenik – opshtinata provizorna
Zhitelite na Golo Brdo ne veruvaat deka nekogash kje dobijat svoj pretstavnik vo albanskiot parlament. Eve i zoshto: spored albanskiot model, za da dobie pratenichki mandat, potrebni se najmalku 10,000 glasa. Iako se veli deka vo selata vo Golo Brdo ima okolu 12 iljadi na koi makedonskiot jazik im e majchin, sepak, ako vednash se organiziraat izbori, tamu realno bi se izbroile okolu 6,000 lugje (drugite baraat rabota na drugo mesto, najchesto vo Grcija, Makedonija, Italija ili Germanija). No i od niv samo okolu 3,000 bi bile so pravo na glas. A onaka kako shto sega se izbira pratenik od ovoj region, vo sekoja varijanta pobeduva Albanec bidejkji etnichkite Albanci se daleku pomnogubrojni. Iako vo centarot na Ostren stoi tabla deka e posebna opshtina, zhitelite ja smetaat samo kako provizorna rabota.
– Parite od drzhavata ne stasuvaat kaj nas, tuku vo Bulkize. Taa e golema opshtina i, normalno, tamu reshavaat kako i na shto kje se potroshat. Zatoa nashata opshtina e provizorna – velat tie.
(“Dnevnik”)
