RAZGOVOR SO GORDANA DIMOVSKA DOBITNICHKA NA CHETIRI NAGRADI ZA LITERATURNI DELA
Na tradicionalniot nagraden konkurs za Prlicheva nagrada za 2015 godina vo organizacija na Makedonskoto literaturno drushtvo „Grigor Prlichev” Sidnej, dobivte chetiri nagradi. Ova pretstavuva nesomneno golem uspeh a i vlozhen trud.
G. D. – Jas sekogash koga dobivam inspiracija za nekoj nastan od minatoto ili tema koja ne e dovolno opfatena vo ovie literaturni formi, pishuvam. Vo ovoj sluchaj, dvata raskazi za vozrasni i pesnata za deca gi spremiv specijalno za konkursot a raskazot za deca Podarok mi beshe spremen od porano no ne beshe objaven. Moram da kazham deka mnogu ja cenam dolgodeceniskata rabota na „Grigor Prlichev” koi so godini go pottiknuvaat pishuvanjeto kaj pisatelite i poeti od makedonskot poteklo vo Avstralija.
Kazhete ni gi vashite prvi sredbi so pishaniot zbor i vashite prvi inspiracii i tvorbi?
G. D. – jas ushte kako uchenichka pishuvav literaturni sostavi, esei. Prv sostav koj go pametam beshe nasloven Esen vo Makedonija vo koj mnogu slikovito ja opishav esenta. Potoa kako 14 godishna uchenichka napraviv i esej za patronot na uchilishteto „Krste Petkov Misirkov” vo Bistrica i dobiv vtora nagrada i bev pokaneta da go prochitam istiot vo studioto na Radio Bitola. Prvata pesna koja ja imam napishano se vika Kopnezh. Znachi koga pishuvash ushte od rana vozrast toa e znak na neskrien talent a inspiracijata najpovekje doagja od golemata ljubov kon makedonskiot jazik koja ja osetiv od mojot prv kontakt so bukvarot. Koga majka mi mi kazha deka me zapishala na uchilishte vo prvo oddelenie, jas i rekov “E od denes nema povekje igranje, sega kje ucham”. Denes kako iselenik, pishuvam od drugi prichini i pobudi. Celta mi e da otkrivam se shto mozham za nepravdite koi se storeni nad nashata zemja, posledicite od tie istoriski nepravdi, pishuvav mnogu kolumni za sochuvuvanje na imeto Makedonija.
Vo vashiot poetski duh provejuvaat nostalgija, ljubov, kopnezh kon rodnata Makedonija.So neizmerna ljubov gi kitish pesnite i raskazite.Od kade izvira tolkava ljubov i posvetenost?
G. D. – toa e sosema iskreno chuvstvo – inspiracijata doagja od golemata ljubov kon rodinata, nostalgijata koja ja chuvstvuva sekoj iselenik. Pa taka sosema normalno se nametnuva i potrebata da sozdavam tvorbi i raskazi vo koi kje se reflektiraat makedonskite belezi od aspekt na iselenik. Postoi potreba od sozdavanje na tvorbi i raskazi povrzani za prostorot i vremeto vo koe se zhivee no i za istoriskite likovi i nastani. Isto taka tie treba da bidat bliski na deteto od makedonsko poteklo vo Avstralija na koe kje mu go pottikne interesot i uchenjeto za zemjata i istorijata. Na toj nachin, decata koi uchat makedonski jazik vo Avstralija kje imaat golem izbor na pesni i raskazi koi zaedno so nivnite uchiteli kje gi spremaat za uchilishnite priredbi.
Vasheto tvoreshtvo e zbir od esei ,kolumni, nauchni trudovi i poraki. Od koga seto ova go istrazhuvate i od kade tolkava upornost, volja, sila i posvetenost da go otkrivate seto toa?
G. D. – Moeto tvoreshtvo se sostoi od kolumni, nauchni trudovi, esei, pesni, raskazi, novinarski zapisi. Pointenzivno zapochnav so pishuvanje na kolumni i nauchni trudovi vo 2008 godina, pottiknata od masovniot protest Makedonija Makedonci zasekogash vo Melburn. Jas bev i aktivno vkluchena vo negovoto organiziranje zaedno so drugi nashi golemi patrioti i aktivisti vo Zaednicata. Mojata zadacha beshe glavno da pishuvam objavi vo mediumite, uchestvo vo radio programi so cel da go povikame narodot pomasovno da izleze na protest kako i pripremanje na poraki za transparentite koi gi koristevme na protestot. Koga neshto silno sakash, ne postoi prechka da ne go realizirash.
Koi knigi gi imate objaveno?
G. D. – Za prvpat se pojavija moi pesni i raskazi vo knigata “Od ljubov so ljubov za Makedonija” vo 2011 godina. Potoa vo 2012 godina zaedno so profesorot i pisatel Vangjelko Lozanoski ja izdadovme knigata “Ljubovnata odiseja na Aleksandar Makedonski i Bela Ica”. Vo 2014 godina ja izdadov knigata “Vechna svetlina nad Makedonija”.
Bevte uspeshen prosveten rabotnik, zashtitnik i misioner na makedonskiot jazik, so ljubov i majchinska nezhnost uspeshno gi vospituvavte Makedonchinjata vo Avstralija. Kazhete ni neshto poveke za toa.
G. D. – Mojot angazhman vo Viktoriskoto uchilishte za jazici zapochna vo 1999 godina vo Altona Bay Secondary College a potoa zapochnav vo VSL Keilor Downs Secondary College se do minatata godina koga poradi nedovolen broj uchenici se zatvori klasot vo koj predavav na pochetokot na 2015. Toa beshe edno ubavo iskustvo, mozhnost da se predava ubaviot Makedonski jazik na decata vo Avstralija a chuvstvoto deka nashiot jazik zazema posebno mesto vo ova multikulturno opshtestvo e ushte pogolemo. Da se nadevame deka povtorno kje dojde do zgolemuvanje na brojot na uchenici vo narednite godini zatoa shto navistina e od golema vazhnost da se zachuva vo avstraliskite uchilishta i da prodolzhi da go gradi kulturniot imidz na makedonskata nacija.
Shto planirate vo idnina da objavite. Dali e vo podgotovka nova kniga?
G. D. – Da, duri odgovoram na vashite prashanja go podgotvuvam i materijalot za novata kniga koja kje sodrzhi raskazi i pesni a kako specijalen dodatok kje bidat i nekolku istorisko nauchni trudovi i kolumni.
Razgovorot go vodeshe Ljubica Popovska
