Teshko kje go pronajdete na karta, no noviot plan da se iskluchi od avstraliskiot elektroenergetski sistem go privleche fokusot na javnosta kon mestoto Tjalgum.
Tristotinite zhiteli od ova mesto, smesteno pomegju livadi na granicata pomegju Kvinslend i Nov Juzhen Vels, se gordi koga kazhuvaat deka nivniot grad e prekrasen 24/7.
Naskoro, ako sè odi spored planot, ova malo gratche vo regionot poznat po svojot alternativen stil na zhiveenje, kje bide prvoto mesto vo Avstralija koe kje se odvoi od drzhavniot elektroenergetski sistem i kje bide osvetleno 24/7 so stoprocentno koristenje na obnovlivi izvori na energija.
Solarnite sistemi baraat ednokratna investicija, megjutoa istite nudat dolgorochna zashteda za edno domakjinstvo. So koristenje na ovie sistemi, edno prosechno domakjinstvo zashteduva. Ako na ovaa presmetka se dodade i faktot deka prosechniot zhivoten vek na solarnite sistemi e 25 godini, vkupnata zashteda na dolg rok bi bila iljadnici dolari.
Idejata za ova beshe pretstavena vo septemvri 2014 godina od lokalniot pretpriemach Endrju Prajs, koj vekje 10 godini e veteran vo industrijata na obnovlivi izvori na energija i ja vodi kompanijata “Australian rejdio tauers”.
“Zoshto nadvor od elektroenergetskiot sistem? A zoshto da ne?”, reche Prajs za Bi-Bi-Si. „Strujata e evtina, stabilna i sega solarnata energija e onolku zelena i obnovliva kako i se drugo koe denes postoi na pazarot. Iskluchuvanjeto na cel grad od elektroenergetski sistem isto dava do znaenje na celata zemja deka ova e mozhno i deka treba da se sluchi”.
Iako Tjalgum e najneverojatnoto mesto za da izbie megju pionerite vo revolucijata za obnovlivi izvori na energija, postojat nekolku prichini zoshto tolku uporno se drzhat za ovoj proekt, velat onie koi go branat planot.
Prvo, problemite so obnovlivi izvori na energija se vo srceto na gratcheto, Tjalgum e vklucheno vo zhestoka bitka za stopiranje na frakiranje (metod na izvlekuvanje nafta i gas od kamen shkrilec) vo regionot, a poddrshkata na zaednicata za proekti koi se blagorodni za prirodata se tuka dlaboko vkoreneti.
Isto taka gradot e na samiot kraj od elektroenergetskiot sistem shto znachi deka mozhe da se iskluchi bez da bide prekinato snabduvanjeto so struja vo sosednite mesta.
Potoa tuka e ekonomskiot moment – gratcheto se potpira na turizmot i ima malku stabilni rabotni mesta, pa smetkite za struja teshko gi optovaruvaat zhitelite.
Spored Prajs, site 300 zhiteli vo Tjalgum zaedno troshat $ 700,000 na struja godishno, a 55 % od toa odat na odrzhuvanje na banderi i kabli.
„Socijalna licenca”
Proektot za iskluchuvanje na gratcheto od elektroenergetskiot sistem dosega sobra $15,000 od Vladata. Kejsi Kliford, koja pomaga vo vodenjeto na proektot, veli deka odrzhuvanjeto i prodlabochuvanjeto na poddrshkata od zaednicata na dolg rok kje bide vitalno za odrzhlivosta na samiot proekt.
“Vazhno e da ja vratime zaednicata kon konceptot pred da gi razvieme reshenijata”, veli Kliford. „Mislam deka tie smetaat na nas isto kako dobivanje na socijalna licenca. Izgleda deka e ova ispravniot nachin da se izvede, namesto samo da se pojavime pred vlastite i da im objasnuvame za reshenija”.
Instalacijata na solarnite sistemi, zaedno so paneli i akumulatori za chuvanje na strujata, se ochekuva da pochne vo oktomvri.
Sistemite za solarna energija kje im bidat dodeleni na sopstvenicite na imoti vo celiot grad preku lotarija. Potoa tie kje uplatat del od parite koi kje gi zashtedat od smetkite za struja vo fond koj kje se koristi da se instaliraat sistemi vo ostanatite 120 i neshto kukji vo gratcheto.
Izgradbata na infrastruktura potrebna za da se iskluchi celoto gratche od drzhavniot elektroenergetski sistem se ochekuva da chini $ 7 miliona.
Odrzhliva avantura?
Na gratcheto isto mu treba dozvola za da gi presechat kablite – postoi regulativa koja upatuva na nachinot na koj strujata se generira, distribuira i prodava vo segashniot elektroenergetski sistem.
Tosh Satov e direktor vo “Enerdzi for d pipl”, firma za menadziranje so energija i ja napishal fizibiliti studijata za Energetskiot proekt Tjalgum. Toj veli da se ispochituvaat baranjata od regulativata „e polesno otkolku shto lugjeto mozhat i da si zamislat”.
“Regulatorite ne kochat i gi smetaat za problem golemite proekti kako ovoj, no vo realnosta toa e logichen plan koj regulatorite kje gi pravi srekjni”, veli toj. „Regulatorite se zagrizheni samo zaradi cenata na strujata koja potroshuvachite ja dobivaat, i za neshtata kako bezbednost i stabilnost”.
Nezavisniot konsultant za energija, Krejg Frum, se soglasuva deka prashanjata kako regulativa, skladiranje na struja i sopstvenosta na kablite za povrzuvanje ne se tolku problematichni za proektot da propadne.
Okolinata na Tjalgum
“Lugjeto se pretpazlivi neshto da storat se dodeka ne vidat deka toa funkcionira na drugo mesto. Nekoj treba da ja prezeme inicijativata i da go stori toa”, veli toj.
“Da bideme iskreni, bi bilo dobro da imame mesto kako primer koe kje dokazhe deka decentraliziranata distribucija vistinski funkcionira. Dali edna cela oblast mozhe da se iskluchi od elektroenergetskiot sistem? No duri i ako proektot sopre pred da se dobie dozvola za iskluchuvanje od sistemot, toa nema da bide celosna shteta”, reche Kliford. „Ne gledame nikakov rizik vo nitu eden moment ako morame da sopreme zatoa shto lugjeto se ushte kje imaat solarni paneli na svoite krovovi”, veli taa.
“Nashata strategija e da stavime shto e mozhno povekje solarni pokrivi, shto e mozhno povekje akumulatori, takvata infrastruktura da ostane i da odime vo Kanbera i da im kazheme deka go imame seto toa, i shto tie kje mozhat da storat vo vrska so toa? Industrijata na obnovlivi izvori na energija e eden vid gerilska vojna.”
Kombinacijata na zashteda na struja i investiranje vo solarni paneli e eden od najdobrite nachini da se zashtedat pari na vashata smetka za domot ili biznisot.
Kako rezultat na podobruvanjeto na proizvodstvoto i globalnata pobaruvachka, solarnite paneli i sistemite na invertori sega se poefikasni i poefektni. Proizvodstveniot troshok se namaluva i sistemite so bateriii za skladiranje na energija stanuvaat se podostapni.
Za povekje informacii na makedonski jazik javete se na 03) 9333 0433 kaj Drazhen od “Solar Arena”, koj mozhe da vi pomogne pri izborot na najdobriot sistem. Za povekje informacii vidi str. 40 i 41.
