MAKEDONSKA ZAEDNICA VO ALBANIJA – INTERVJU SO FOTO NIKOLA:
6 oktomvri 2017 godina, Tirana, Albanija (Intervju za vesnikot ILINDEN na Makedonskoto drushtvo “Ilinden” vo Tirana, intervjuto go vodel Nikola Gjurgjaj)
– Foto Nikola e Makedonec, roden vo selo Shulin, Mala Prespa. Osnovno obrazovanie zavrshil vo Pustec, sredno pedagoshko obrazovanie vo Elbasan, a Filoloshki fakultet vo Tirana. Dve godini bil nastavnik vo sedmoletkata vo Pustec. Vo 1971 godina bil naznachen za profesor vo gimnazijata vo severnoto albansko gradche Puka. Tamu rabotel i kako inspektor vo Direkcijata za obrazovanie vo tamoshniot okrug. Posle toa e naznachen za direktor vo srednoto uchilishte vo Moglica, Korcha, po istekot na mandatot prodolzhil kako profesor vo istoto sredno uchilishte.
Vo 1991 godina Foto Nikola e naznachen od Ministerstvoto za obrazovanie za redaktor na uchebnicite na malcinskite makedonski uchilishta.
– Do 1991 godina godina uchebnicite se izgotvuvaa od poznatiot uchebnikar Nikola Berovski do 4 oddelenie i toa ne site predmeti, glavno prevod od albanskite uchebnici. Vo Albanija, uchebnicite za petto oddelenie, i natamu za shesto, sedmo i osmo oddelenie na makedonski jazik se pechatat od 1994 godina. Sekoja godina se pechatat se’ pokvalitetni uchebnici, kako shto se uchebnicite po makedonski jazik za 1-8 oddelenie, isto i chitanki, zapoznavanje na prirodata za 3-4 oddelenie, matematika i rabotni listovi 1-4 oddelenie, gragjansko vospitanie za 1-8 oddelenie i drugi. Od 1991 do 2004 godina, imavme po dve emisii na makedonski jazik vo Radio Korcha, prvite godini 3 pati nedelno, a potoa sekoj den so iskluchok na vikendot. Od 2004 do 2014 godina rabotev vo Drzhavniot komitet za malcinstvata vo Tirana, kako pretstavnik na makedonskoto malcinstvo. Sega sum penzioner, sekogash aktiven, kolku shto mozham za makedonskite prava vo Albanija, – veli Foto Nikola.
Vo gradot Korcha vo 1991 godina, Foto Nikola e izbran vo pretsedatelstvoto na Drushtvoto Prespa, organokot za Korcha. A, bil i prv vraboten Makedonec vo Drzhavniot komitet za nacionalnite malcinstva vo Tirana.
ILINDEN: Gospodine Nikola, so decenii ste borec za zachuvuvanje na pravata na Makedoncite vo Albanija. Koi se glavnite problemi na makedonskoto malcinstvo vo Republika Albanija?
Foto NIKOLA: Mnogupati sum go slushnal ova prashanje. Sekogash postoele, postojat i sega problemi, pochnuvakji od ekonomski i mnogu drugi. Nie, Makedoncite vo Albanija imame svoja Makedonska partija, so nejzini rakovodni organi. So ogled na faktot shto jas ne sum bil vo nejzinite rakovodni organi, ne mozham konkretno da kritikuvam za nivnata slaba rabota. No, ova ne e mal problem. Vo Tirana, glavniot grad na Republika Albanija kade zhivat pogolem broj Makedonci, ne postoi nikakva partiska rabota. Makedoncite ne se organizirani. Vo dalechnite devedesetti godini postoeshe ogranok na DRUShTVO PRESPA, kako i na drushtvoto MIR. Ovie drushtva denes ne se aktivni. Bi sakal postojano da slusham reakcii od izbranite pretstavnici na Makedonskata partija za problemite so koishto zhiveeme i se soochuvame. Denovive Albanskata nacionalna televizija pochna kusa programa i na Makedonski jazik, kako i za drugite malcinstva. Toa e mozhnost za da se bara povekjechasovna programa i da se dade mozhnost za pogolema zastapenost na nacionalnite malcinstva. Problemi postojat sekade kade shto zhiveat Makedoncite, a odamna e poznato, deka mladite lugje zaminuvaat za rabota vo stranstvo. Sepak, vakvata pojava ne se odnesuva samo na Makedoncite. Evidentno e deka malku e postignato na poleto na investciite vo Opshtinata Pustec i drugite naseleni mesta kade zhiveat Makedonci. Isto taka, mislam deka mnogu povekje treba da se raboti na zachuvanjeto na makedonskite tradicii, kako i na zachuvuvanjeto na kulturata i istorijata na Makedoncite vo Albanija.
ILINDEN: Kako chovek od obrazovanieto, koi se problemite vo obrazovanieto na Makedoncite vo Republika Albanija?
Foto NIKOLA: Koga zboruvame za obrazovanieto na Makedoncite go imame predvid samo funkcioniranjeto na uchilishtata vo selata na Opshtinata Pustec, kako i vo selo Vrbnik. Preku kratkotrajni proekti se ima izuchuvano makedonskiot jazik za malubrojni deca vo gradot Korcha, kako i vo Bilishta, Pogradec, Tirana i drugi. Obrazovanieto e daleku od toa shto se odluchi od Ministerstvoto za obrazovanie vo 1994 godina: 60 % od predmetite da se izuchuvaat na Makedonski majchin jazik, isto kako i vo uchilshtata na Grcite vo Albanija. I pokraj nastojuvanjata i postojanite baranja da se ostvari taa odluka, nitu edna Vlada, nitu onaa na demokratite, nitu onaa na socijalistite, ne dodeli fondovi za izrabotka i pechatenje na uchebnicite Zapoznavnje na prirodata, Gragjansko vospitanie, Biologija, Matematika i uchebnici po drugi predmeti na Makedonski jazik. Ne postoi nitu literatura, nitu pomagala za decata od preduchilishnoto i natamoshno obrazovanie. Kaj nas treba da se pokrenat inicijativi i za privatni uchilishta, za pogolemi mozhnosti decata da go uchat majchiniot Makedonski jazik i onamu kade shto tie se malubrojni. Neka se sostanat intelektualci, pretstavnici na Makedonskata pratija i od vlastite, neka se istaknat nedostatocite vo obrazovanieto na Makedoncite, neka se izvesti za site problemi Vladata i Ministerstvoto za obrazovanie. Za zhal, ne postoi koordinacija megju nastavnicite Makedonci vo Republika Albanija.
ILINDEN: Kako poraneshen pretstavnik na Makedoncite vo Drzhavniot komitet za malcinstvata, kakva e zastapenosta na Makedoncite na rakovodni pozicii na centralno i lokalno nivo na vlasta?
Foto NIKOLA: Za zastapenosta na Makedonci na rakovodni pozicii na centralno i lokalno nivo na vlasta nema tochni i sluzhbeni podatoci. Poznato e deka mnogu mal e brojot na Makedoncite na centralno nivo, vo centralnata administracija na drzhavata, iako podobra e na lokalno nivo. Tokmu poradi ova, Makedonskata partija treba da bara reshenija za problemite. I Drzhavniot komitet za malcinstvata nema tochni i sluzhbeni podatoci za zastapenosta na Makedoncite na rakovodni pozicii vo centralnata administracija. Za zhal, se’ ushte nemame pratenik vo Parlamentot. No, pripadnici na Makedonskata zaednica vo Albanija ima vo site oblasti na zhivotot, golem broj profesori, lekari, agronomi i drugi eksperti vo site oblasti.
ILINDEN: Koi se vashite idni planovi vo odnos na zashtitata na interesite na Makedoncite vo Albanija?
Foto NIKOLA: Planovi za zashtita na interesite na Makedonskata zaednica vo Republika Albanija siurno ima Makedonskata partija. Lichno bi sakal mnogu pogolema angazhirnost na mladi lugje vo rakovodstvoto na Partijata, poaktivna rabota preku proekti na makedonskite drushtva vo Tirana, Korcha, da se raboti shto povekje za jaknenje na opshtestveniot i kulturniot zhivot na Makedoncite, a tamu kade ima potreba da se bara pomosh od tatkovinata Makedonija.
ILINDEN: Ima li neshto posebno shto bi sakale da go ispratite kako vasha poraka do Makedoncite vo Republika Albanija?
Foto NIKOLA: Bi sakal da go slusham pochesto glasot na Makedonskata partija, da reagira za site nastani koga e potrebno. Se’ kje se realizira polesno, ako partijata e podobro organizirana, ako se bara otchet od sekogo kako gi brka rabotite. Posakuvam se’ pogolemi uspesi na nashata Makedonska partija i na site makedonski drushtva koi funkcioniraat na teritorijata na Republika Albanija.
