Ekskluzivno intervju so Jordan Mitev:
Gospodine Jordan, sakate li da im se pretstavite na chitatelite na Avstralisko Makedonskiot Vesnik Denes.
– Dosega, vo mojata profesionalna kariera pominaa deset godini kako sekoja godina doagjam ovde vo Avstralija. Napraveni se dosta pesni, dosta festivali i koncerti, i jas bi sakal da gi ostavam samite tie materijali da zboruvaat za mene. Publikata me ima videno shirum cela Avstralija, mislam deka se dovolno zapoznaeni so mojata rabota i so seto toa shto jas go pravam vo makedonskata muzika.
Za mene se pishuvashe dosta, osobeno za moite pochetoci. Ostaven bev samo na talentot koj shto go imav. Ostanatoto e makotrpna rabota, normalno potkovano so obrazovanie. Jas zavrshiv fakultet za muzichka umetnost, posle toa i magistrirav. I posle tolku rabota i tie uspesi koi gi postignav, sepak vo mene postoi nekoe nezadovolstvo bidejkji se rodiv i funkcioniram vo edno mesto kade shto postoi ogranichen muzichki pazar, ogranicheni mozhnosti i toa vo sekoj pogled. Dojdov do stepen kade shto bukvalno i samiot ne znam shto da pravam ponatamu so karierata bidejkji dve godini nanazad kako da se vrtam vo krug, vo edno isto mesto. Dokolku vaka prodolzhi, a jas ne gledam deka toa bi se smenilo, togash sakam da napravam chekor nazad voopshto od muzikata i da ostavam malku vreme da pomine, da se fokusiram na nekoi drugi raboti vo zhivotot…
Pochetocite se najteshki, no i najvozbudlivi. Sakate li da se potsetite na toa vreme, koga gi sovladuvavte prvite iskushenija vo svojata muzichka kariera.
– Vo 2007 godina, koga prvpat nastapiv na Folk Fest Valandovo. Samiot moment koga kje vlezete vo salata kade shto se pejachite, koga nemate nikoj blizok tamu, ne poznavate nikoj. Osobeno kaj mene okolnostite bea otezhnati zatoa shto jas sum avtor na moite pesni. Znachi sekade kade shto jas se pojavuvav, okolu mene nemashe tim koj sakal, nejkjel kje me bodri i kje mi dava psiholoshka infuzija. Seto toa beshe svedeno na jas i pesnata. Na samiot pochetok jas se osochiv so osamenosta i mi beshe jasno deka kje treba sam da se boram vo karierata.
Podocna steknav temelen krug na prijateli i sorabotnici, vo celiot toj neprofesionalizam, sepak tie shto znaat da go prepoznaat kvalitetot kje se najdat na ista frekvencija i kje sorabotuvaat. Takvi lugje imam nekolku vo Makedonija i dobro komunicirame i dobro razmenuvame mislenja, kadeshto mozheme vo rabotata se naogjame.
Od 2010 godina, koga pochnav da doagjam vo Avstralija, koga gi pokazhuvav prvite rezultati, normalno so rezultatite doagja i finansiskiot del. E koga kje vidat deka malku finansiski se potkrepuvate togash doagjaat golemite udari. Imav udari od estradata, i od samite organizacii koishto se na tie koncerti. Na primer, vo Kanada imashe eden moment shto nema da go zaboravam. Za da ne se pojavam vo Kanada, bev prijaven od kontraorganizacijata shto beshe vo toj moment deka jas sum kriminalec i begalec od Makedonija so namera da ostanam vo Kanada. Pa bev povikan od policijata na soslushuvanje, iako podocna beshe utvrdeno deka toa nema apsolutno nikakva vrska. Imav mnogu iskushenija, mnogu predizvici i prepreki shto morashe apsolutno sam da gi pominam. Fala mu na Boga, sum tamu kade shto sum. Vo moite ochi toa ne e mnogu visoko bidejkji moite ramki za uspeh bea mnogu povisoko postaveni.
Kolku uspea da ja zapoznaesh Avstralija dosega?
– Avstralija e mnogu ubava zemja. Avstralija nudi mnogu mozhnosti i mislam deka lugjeto koi zhiveat ovde, osobeno tie shto se familijarno ovde, koi shto nemaat odredeni emocionalni problemi so toa bratot mi e tamu, majka mi, itn. Znachi tie shto se familijarno tuka i imaat vlezeno vo avstraliskiot sistem, vo avstraliskoto zhiveenje, mozham da kazham deka se mnogu srekjni lugje bidejkji ednostavno ova e zemja na mnogu mozhnosti. Zemjata e prekrasna, tuka chovek mozhe da napravi se shto kje zamisli, samo treba da znae kako. Avstralija e edna od najdobrite zemji za zhiveenje. Toa go pokazhuva i samiot nachin na koj shto zhiveat lugjeto. I Makedoncite shto zhiveat tuka, mozham da kazham deka vo pogolem del dijasporata vo Avstralija e mnogu pouspeshna za razlika od ostanata dijaspora. Samata zemja ima potreba od pametni lugje, lugje koi imaat vizii, a koga imate vizii, ovaa zemja vi pruzha se shto mozhete da zamislite, samo treba da znaete kako.
Dali sakash da ni otkriesh del od tvoite idni planovi?
– Vo ovoj period mi e najteshko da kazham koi se moite idni planovi. Na site moi intervjua kazhuvav ova kje napravam, toa sleduva… Gi zaokruzhiv moite deset godini i srekjen sum shto postignav dosega. Sakam sekogash da bidam chekor napred, chekor vo videoto, chekor vo muzikata, da napravam podobar koncert, podobra scena, na podobro mesto. Megjutoa, dokolku ostanam vo Makedonija, mojata cel za ponatamu e da ja zemam makedonskata estrada vo moi race, da gi baram talentite shto nemaa mozhnost kako mene da napravat neshto od sebe, i da probam da napravam edna profesionalna muzichka estrada, taka kako shto jas mislam deka treba da bide, a kje ja napravam kako shto ja napraviv svojata muzichka kariera. Mislam deka Makedonija ima kapacitet, Makedonija ima mnogu talenti shto navistina vredat da bidat zemeni vo svoi race. Mislam deka makedonskata estrada treba da se fati potemelno, da se najdat kvalitetni talenti kade navistina ima materijal vo niv za rabota i toa da se raboti daleku poprofesionalno od toa shto e sega. Sega situacijata e razocharuvachka, duri mislam i zhalna vo sporedba so ostanatite muzichki industrii kakvi shto se vo Srbija, Bugarija. Nie imame potencijal, imame dobra dijaspora, imame potencijal toa da se razvie vo neshto poseriozno, megjutoa ushte se nema rodeno vistinskiot chovek koj shto toa navistina kje go postavi so site standardi. Se nadevam eden den vo toa kje uspeam, ako dade Gospod.
Sakam da gi pozdravam site vashi chitateli, da gi pozdravam site Makedonci koi go chitaat vashiot vesnik, da vi se zablagodaram i na vas za otstapeniot prostor i vreme. Dobro zdravje na site pa da se nadevame deka zaedno vo idninata kje bideme podobri vo sekoj smisol, kako vo muzikata taka i vo site granki koi se del od makedonskoto opshtestvo.
Ti dostaviv tekst od 2010 godina, vo koj shto predvidov ushte togash deka si fenomen. Po Toshe Proeski ne sme imale drug kako tebe.
– Za da se uspee ne e dovolen samo talentot. Ima mnogu talentirani lugje, megjutoa pokraj talentot morate da ispolnite ushte mnogu uslovi. Najvazhno od se e da se gleda dolgorochno, toa vazhi za sekoja rabota, za sekoj biznis. Ako vie gledate od denes za utre, normalno nema da imate uspeh. Zatoa treba da se bide chovek koj kje gi predviduva rabotite, shto kje gleda napred vo idninata, a ne samo za denes. Ako gledam samo na denes, jas sum najskrekjen. Megjutoa, mene me machi sekogash idninata, shto kje bide so idninata. Mislam deka toa vazhi za sekoj chovek koj e svesen, koj e razumen, na sekoj uspeshen chovek toa mu e najgolem problem, kako kje bide vo idnina a ne kako kje bide denes. So tekot na vremeto, lugjeto na nekoj nachin gi pretopuvate vo toa shto vi e celta. Celta na Balkanot e jasna. Mislam deka za toa treba da se zapoznat golemite i umni lugje, deka osven ostanatite raboti sepak e vazhno i toj shou biznis koj shto od edna strana e biznis, i od druga i zacvrstuvanje na svojot identitet i na toa koi sme nie denes, a ne shto sme bile.
Tradicijata e neshto shto konstantno evoluira. Ako na vremeto bile kavalite i gajdite neshto so shto lugjeto se veselele i pravele veselbi, denes vo moderniot svet mladite zhiveat poinaku i zatoa samata muzika mora da se menuva.
Osven za finansiskiot del mora da se razmisluva i za toa shto vie pravite so toa. Dali vie pravite dobro delo, a finansiite se neshto koe shto vie koga kje napravite neshto dobro, po avtomatizam sami si doagjaat. Ne mora toa da vi bide glavnata cel za da uspeete.
Se nadevam oblacite kje se raschistat i povtorno kje te ispolni optimizam…
Da se nadevame. Muzikata e mnogu vazhen element no i sevkupnoto zhiveenje. Treba da se raboti na zajaknuvanje na simbolite shto mu davaat pechat na identitetot. Primer, skoreshniot festival na hrana shto se odrzha vo Melburn. Im sovetuvam na organizatorite da go nadogradat so avtentichni vrednosti. Ako ne mozhete da se pofalite so sopstvena hrana toa e isto kako da ste ostanale bez lichna karta…
