„Se trudime i pridonesuvame da zavladee mir i ljubov megju Makedoncite”
Vashe visokopreosveshtenstvo, ovaa kalendarska godina ja zapochnuvate so poseta na novoformiranata Avstralisko-sidnejska eparhija. Kakvi se Vashite planovi za vreme na rechisi ednomesechniot prestoj tuka?
Spored normite na nashata sveta crkva i kanonite na svetata pravoslavna Crkva, sekoj arhierej vo svojata eparhija, dali e nadlezhen ili administrator, ima potreba i dolzhnost odvreme navreme da pravi kanonska vizitacija vo crkvite vo eparhijata. Vo toj duh, i nie, ovoj mesec, kje go ispolzuvame da ja izvrshime ovaa kanonska vizitacija za poseta i sluzhbi vo crkvite koi se vo nadlezhnost na Avstralisko-sidnejskata eparhija, na koja spored odluka na SAS na MPC-OA sme naznacheni za administrator od minatata godina. Pa, vo toj duh, vekje chetiri makedonski pravoslavni crkvi gi posetivme i otsluzhivme sveti arhierejski Liturgii. Vo dvete, „Sv. Naum Ohridski” vo Adelaid i „Sv. Gjorgji i Pres. Bogorodica” vo Eping, Melburn, pred da otsluzhime Liturgii, go izvrshivme i t.n. chin na ochistuvanje na hramot, shto e vo duhot na uchenjeto na nashata sveta vera. Planirano e vo ostanatiot period od nashata vizitacija da gi posetime i ostanatite crkvi.
Se chini deka poleka se sreduva sostojbata so kavgite. Shto e storeno dosega za smiruvanje na podelbite i shto treba da se napravi ponatamu?
Spored svojata arhierejska dolzhnost i uchenjeto na nashata pravoslavna vera, a vo granicite na nashite mozhnosti, se trudime i pridonesuvame da zavladee mir i ljubov megju Makedoncite, nezavisno na nivnite opredelbi i delbi, vo sekoj kontekst. Zashto i samiot sveti apostol Pavle nè sovetuva: Shto se odnesuva do vas, imajte mir so site. Crkvata otsekogash igrala uloga na obedinitelna alka, kade shto lugjeto se sretnuvaat, si podavaat raka za pomiruvanje i gi zaboravaat site onie prichini za razni delbi i nesoglasuvanja. Toa bilo zadacha na Crkvata vo minatoto, toa e i segashna obvrska, a, se nadevam, deka i vo idnina MPC-OA ovaa osnovna cel nema da ja zaboravi. Vo kontekst na Vasheto prashanje, Crkvata i nema potreba od nekoi specijalni programi, tuku, kako shto kazhavme, treba samo da ja izvrshuva svojata misija.
Vo crkvite: Sv. Bogorodica – Njukastel, Sv. Naum Ohridski – Adelaid, Sv. Gjorgi i Presveta Bogorodica – Melburn se najavuva deka kje ima novi sveshtenici so koi se reshava poslednata prechka za nivno vleguvanje vo Eparhijata. Shto se sluchuva vo Sidnej?
Zasega vekje imame postaveno sveshtenik vo „Sv. Gjorgji i Pres.Bogorodica” vo Eping, Melburn, vo liceto na sveshtenikot Kliment Stankovski, koj vekje gi otsluzhi i prvite sluzhbi na Bozhik. Vo plan e otpochnuvanje na proces za naznachuvanje na sveshtenik i vo „Sv. Naum Ohridski” vo Adelaid. Za Sidnej ima podneseno baranje od crkvata „Sv. Kiril i Metodij” i procesot e vo nekoe miruvanje, poradi izmena na procedurite za dobivanje vizi za sveshtenici, koi vo ovoj moment se dosta nepovolni i ne predizvikuvaat interes kaj serioznite kandidati za sveshtenici. Shto se odnesuva, pak, do Njukasl i Brizban, za zhal, ovie dve crkvi ne pokazhuvaat nekoi seriozni pokazateli za nadminuvanje na ovoj problem, i od tie prichini, istite ne bea i prisutni na eparhiskoto sobranie, shto se odrzhna na 11 januari vo Melburn.
Do kade e procedurata za registriranje na Eparhijata kako pravno lice vo Avstralija, vo soglasnost so Ustavot na MPC-OA i avstraliskite zakoni za registriranje na neprofitni, vkluchuvajkji i verski organizacii?
Statutot na novo formiranata Avstralisko-sidnejska eparhija beshe odobren minatata godina od strana na SAS na MPC-OA, a so toa se dade mozhnost da se zapochne procedurata spored pozitivnite zakonski pravila za registracija. Na 11 januari 2017 godina, delegatite na Eparhiskoto sobranie ednoglasno go usvoija i imeto na eparhijata, taka shto se ispolneti site pravni uslovi za da se zapochne procedura za da se registrira eparhijata pred avstraliskite vlasti kako pravno lice, ili, kako shto velite, neprofitabilna organizacija, so religiozna sodrzhina. No, toa e dolzhnost i obvrska na chlenovite na upravite vo Avstralija, a ne na arhierejot.
Kako gledate Vie na sostojbite vo idnina, vo odnos na makedonskite vernici vo Avstralija?
So sozdavanje na dvete eparhii ochekuvame zategnuvanjata megju oddelni crkvi, a i megju oddelni lugje, deka kje bidat sè pomalku prisutni, i kje nema prichina za kavgi i raspravii. Postapno, smetame deka i tie nedorazbiranja potpolno kje ischeznat, bidejkji sekoj eden od niv kje raboti vo svojot delokrug. Vo odnos na glavnata prichina, za koja i se raspravaat i ima nedorazbiranja, SAS na MPC-OA jasno i glasno ukazhuva deka nema nikakvi pretenzii vrz nivnite imoti, i ne insistira da bidat registrirani na MPC-OA, a ushte pomalku, pak, na oddelen arhierej. Stavot e istite da si ostanat kako i dosega, na generalnoto chlensko sobranie na oddelna crkva ili opshtina. Nam, kako na crkva, ne ni se potrebni crkvite i objektite, koi gi izgradija nashite Makedonci vo Avstralija, tuku imame obvrska i grizha da gi imame i lugjeto so nas. A koga gi imame lugjeto, neformalno, gi imame i objektite i crkvite, bez da navleguvame vo imotno-pravni lavirinti, koi go sozdavaat nedorazbiranjeto i kavgite i raspraviite.
Se chini deka so reguliranje na odnosite vo ovdeshnite crkovni opshtini polesno dishe i Sinodot na MPC, ischezna nervozata kaj nekoi mitropoliti. Go delite li toa javno mislenje?
SAS na MPC-OA otsekogash se zastapuval za mirno reshavanje na site problemi, koi shto zhivotot neminovno gi nosi. No, od nejasni prichini, nekoi raboti se iskompliciraa vo golema mera, pa se otvorija i sudski procesi, koi vnesoa nemir, raspravii, kavgi, podelbi, a preku toa, se razbira, i nervozi kaj oddelni lugje, kaj oddelen broj na sveshtenici, pa i kaj nekoj Mitropolit. Se nadevame deka so ova deluvanje nema da ima prichina za novi kavgi i delbi, a i nervozata, kako shto velite, nema da ischezne odednash, no vo sekoj sluchaj kje bide pomala.
Kolku uspevate da ja zapoznaete ovaa zemja kontinent pri vashite poseti?
Kako shto konstatiravte deka ovaa zemja ne e mala, tuku e eden cel kontinent. I pokraj toa shto i porano sme bile nadlezhen arhierej na cela Avstralija, bez deneshnive podelbi, i imajkji predvid deka toa e ogromna zemja, teshko mozhe da se kazhe deka se poznava vo site segmenti i celokupna Avstralija. No, vo granicite na mozhnoto i dozvolenoto, vo golema mera ni e poznata, a veruvame deka i so ova novo prisustvo, ushte povekje se uchi i zapoznava. Ako, pak, chovek saka da uchi, sekogash ima da nauchi neshto novo, zashto onoj shto uchi, uchi dodeka e zhiv. Na kraj, Vi blagodarime na mozhnosta i preku Vashiot vesnik da se obratime na makedonskata chitatelska publika.
Igor Pavlovski
