Tropskiot ciklon Iris povtorno se formirashe nad Koralnoto more, vo blizina na bregot na severen Kvinslend. Kancelarijata za meteorologija veli deka ciklonot se naogja okolu 310 km istochno od Cairns i 330 km severoistochno od Townsville.
Kancelarijata za meteorologija veli i deka ciklonot Iris se dvizhi kon jugoistokot so brizna od 13km/ch i bi mozhel i ponatamu da se razviva, no ne se ochekuva da go premine bregot.
Vo tekot na denot izdadeno e predupreduvanje poradi loshoto vreme, a meteorolozite velat deka postoi mozhnost sostavot da se razvie vo ciklon.
„Vo poslednite 24 chasa vidovme dobri znaci za ponatamoshen razvoj” – veli postara prognosticharka Diana Eadie za radioto ABC.
Mozhni se silni vetrovi i obilni dozhdovi vo krajbrezhnite i ostrovskite oblasti megju Rollingstong i Sarine kako ciklonot kje se priblizhuva do bregot. Obilnite dozhdovi mozhat da predizvikaat poplavi, pochnuvajkji od vecherva, dodeka vkupnata kolichina vo period od shest chasa mozhe da iznesuva od 100 do 150mm, a lokalnite vrnezhi bi mozhele da bidat i do 250mm. Ekspertite od Kancelarijata za meteorologija isto taka ochekuvaat vkupnata kolichina na vrnezhi vo tekot na 24 chasa da iznesuva i 200-300mm. Sluzhbenicite na itnite sluzhbi poradi razvojot na ponatanoshnite vremenski priliki koi se dvizhat kon bregot, isprateni se vo centralniot i krajniot severen del na Kvinslend. Predupreduvanjeto za poplavi e izdadeno za oblastite od Cairns do Rockhampton so verojatnost na pochesti poplavi.
Dezhurniot prognostichar od Kancelarijata za meteorologija izjavi deka vo nekoi oblasti se ochekuvaat obilni dozhdovi.
„Postoi mozhnost vo nekoi mesta vrnezhite da iznesuvaat i nekolku stotici milimetri” – izjavi toj. Umereni do silni poplavi mozhni se idnata nedela, osobeno vo oblastite koi vo izminatite nekolku nedeli imale golemi kolichina vrnezhi.
Slivnite podrachja, vkluchuvajkji gi rekite Herberet, Tully, Ross i Bohle isto taka bi mozhele da bidat pogodeni od ovie vrnezhi. Macakay bi mozhel da ima i do 120mm dozhd, dodeka za Townsville se prognoziraat i do 90mm vrnezhi za vtornik. Kancelarijata za meteorologija veli deka koi oblasite kje imaat najsilni vrnezhi zavisi i od dvizhenjeto na frontata na niskiot pritisok.
Ministerot za itni sluzhbi Craid Crawford reche deka se angazhirani dopolnitelen broj lugje i ekipi so chamci za spasuvanje vo centralniot del na Kvineslend. „Vo tekot na izminatite nekolku nedeli pogodeni sme so seriozni vremenski nepogodi i so doagjanjeto na dopolnitelni vrnezhi i vetar, znaeme deka sluzhbenicite na Itnite i protivpozharnite sluzhbi na Kvinslend (QFES) ushte ednash kje si ja zavrshat svojata rabota. Dopolnitelnite ekipi kje ja zgolemat nashata sposobnost da odgovorime na vakvite vremenski uslovi. Ovie mobilni ekipi mozhat da se ispratat vo oblastite za koi se ochekuva deka kje bidat najmnogu pogodeni so obilni vrnezhi, za shto kje znaeme povekje kako shto go sledime razvojot na ciklonskoto pole” – izjavi toj.
Pomoshnikot nachelnik na QFES za severnite oblasti John Bolger gi potseti zhitelite da se podgotvat za obilni vrnezhi i silen veter.
„Podgotvete plan za sluchaj situacijata naglo da se promeni” – sovetuvashe Bolger. Jugoistochnite oblasti isto taka gi ochekuva obilni vrnezhi, na pochetok na nedelata, a najverojatno kje vrne i vo Brizbejn vo ponedelnik.
