Denovive vo fokusot na vnimanieto na politichkata javnost e glasanjeto na iselenicite od Makedonija vo svetot. VMRO-DPMNE i SDSM gi vkrstija kopjata okolu prashanjeto dali iselenicite treba da nemaat, da imaat tri pratenichki mandati kako sega, ili mozhebi 20, kako shto insistira premierot Nikola Gruevski. Na ovaa tema razgovaravme so Den Donchev, poraneshen visok funkcioner na VMRO-DPMNE, nash iselenik vo Avstralija.
Gospodine Donchev, kako ja ocenuvate dosegashnata debata za glasanjeto na iselenicite, vo presret na slednite parlamentarni izbori?
– Debatata okolu glasanjeto na dijasporata se razviva vo pogreshen pravec. Sosema e vo red da se ima opshtestvena debata za prashanjeto dali i na koj nachin iselenicite treba da imaat pravo na glas. Pa, ako sakate, duri mozhe da debatirame i za majtap predlogot na Gruevski za izbor na 20 pratenici od dijasporata. Moe lichno mislenje e deka dijasporata treba da uchestvuva na izborite. Megjutoa, seto toa e za nekoi idni vreminja, koga kje se sozdadat uslovi za toa shto mozhe da se nareche fer i demokratski izbori vo drzhavite kade iselenicite kje glasat.
Da, no site pogledi se vpereni kon izborite vo april 2016 godina…
– Vo megjuvreme, pod itno treba da se prekine glasanjeto na dijasporata za parlamentarnite izbori vo april 2016. Eve zoshto! Celata rabota, kako shto beshe do sega postavena, e so edinstvena cel segashnoto VMRO-DPMNE da dobie sigurni tri pratenichki mesta, bezmalku na kriminalen nachin. Konkretno, zboruvam za situacijata vo Avstralija, no sum rechisi siguren deka okolnostite se identichni i vo Evropa i vo Amerika.
Shto se sluchuva vo Avstralija?
– Spored posledniot popis, vo Avstralija, oficijalno, se registrirani okolu 120.000 gragjani so makedonsko poteklo. Mojata procenka e deka taa brojka e poblisku do 200.000, ako se zemat predvid Makedoncite od egejskiot del i znachaen broj od vtorata i tretata generacija Makedonci koi se nemat izjasneto kako Makedonci na popisot. Spored popisot, od vkupniot broj Makedonci, okolu 45 procenti zhiveat vo Sidnej i okolinata, 45 procenti zhiveat vo Melburn i okolinata, 5 procenti se vo Pert i ushte 5 procenti vo drugi pomali gradovi. Kako i da e, mozhe da pretpostavime deka najmalku 50.000 Makedonci se na vozrast nad 18 godini i so potencijalno pravo na glas.
Na poslednite takanarecheni izbori vo dijasporata, samo okolu 900 Makedonci od Avstralija glasaa za pratenik. Ova znachi deka ne mozhe da stane zbor za glasanje na „dijasporata”. Toa beshe glasanje na mala grupa lugje. Vakviot mal broj glasachi (od koi 96 otsto glasaa za segashnoto VMRO-DPMNE), e farsa sama po sebe i rechisi site vo Makedonija se svesni za ova.
Zoshto e tolku slab oddzivot na izbirachite?
– Mislam deka malkumina vo Makedonija znaat deka glasachite vo Avstralija imaat pravo da glasaat samo vo Ambasadata vo Kanbera i vo Konzulatot vo Melburn (lociran vo centarot na gradot). Ova znachi deka Makedoncite vo Sidnej treba da patuvat 200 kilometri do Kanbera i 200 kilometri nazad, za da go ostvarat svoeto ustavno pravo na glasanje. Makedoncite vo Melburn, koi inaku zhiveat vo nekolku skoncentrirani naselbi, vo prosek treba da patuvaat 30 kilometri do Konzulatot vo centarot na gradot i 30 kilometri nazad, za da go ostvarat svoeto ustavno pravo na glasanje. Za da glasaat, Makedoncite od Pert treba da patuvaat 4.000 kilometri do Melburn ili Kanbera i 4.000 kilometri nazad.
Celata procedura e dopolnitelno otezhnata so dopolnitelno patuvanje. Pred nekoj da reshi da dojde na denot na glasanje, treba prethodno da se registrira kako glasach. A za da se registrira, treba da se poseduva makedonski pasosh ili lichna karta. Za toa, treba da se se otide vo Ambasadata vo Kanbera ili vo Konzulatot vo Melburn.
Shto podrazbirate pod fer i demokratski uslovi za glasanje na dijasporata? No, tie shto ionaka mislat da glasaat, sekako bi se obidele da se registriraat kako glasachi, vo dvete diplomatsko-konzularni pretstavnishtva. Zoshto e ova doipolnitelen problem?
– Za vreme na izborite vo 2011 i vo 2014 godina, imashe seriozni prechki od strana na sluzhbenicite vo Ambasadata i vo Konzulatot za Makedoncite koi samoinicijativno se obidoa da se registriraat kako glasachi. Bidejki segashnoto VMRO-DPMNE ne gi smetashe kako nivni sigurni glasachi, ovie Makedonci se soochija so razni administrativni baranja. Celta beshe da se otkazhat od registracija. Drugi, pak, ednostavno gi nemashe na izbirachkiot spisok i pokraj uredno dostavenite dokumenti.
Znachi li toa deka vlasta svesno si obezbedila prednost na izborite?
– Seto ova praktichno znachi deka tie shto bea registrirani glasachi vo Avstralija (okolu 750 vo Melburn i 250 vo Sidnej), bea striktno izbrani lugje od strana na aktivisti na VMRO-DPMNE, a pod direktna kontrola na odredeni poedinci od Skopje. Na samiot den na glasanjeto, vo 2011 i 2014 godina, aktivisti na VMRO-DPMNE organiziraa avtobusi vo Sidnej i Melburn da gi nosat glasachite na glasanje.
So vakviot nachin na organiziranje i sproveduvanje na izbori, so sigurnost se prekrsheni mnogu uslovi za fer i demokratski izbori. Vo ovoj moment ne postojat teoretski shansi da se obezbedat uslovi koi bi mozhele barem malku da bidat fer i demokratski.
Shto podrazbirate pod fer i demokratski uslovi za glasanje na dijasporata?
– Pred se, registracija na minimalen broj glasachi, brojka koja bi bila slichna na brojkata so koja se obezbeduva eden pratenichki mandat vo Republika Makedonija. Voedno, ovaa podrazbira i obezbeduvanje na efikasen i relativno lesen nachin na koj glasachite bi mozhele da se registriraat. Potrebno e da se obezbedi dovolno golem broj glasachki mesta na denot na izborite vo blizina na mestata kade shto zhiveat najgolem del od glasachite. Seto toa, se podrazbira, mora da bide pod kontrola na Drzhavnata izborna komisija.
Spored Ustavot, sekoja Makedonec ima podednakvo pravo da glasa na izbori. Od druga strana, drzhavata ima obvrska da obezbedi podednakvi uslovi za glasanje na site gragjani. Koga vekje segashnata VMRO-DPMNE dozvoli glasanje vo Avstralija, nebuloza e da se kazhe deka Republika Makedonija obezbedila podednakvi uslovi za registracija i glasanje na makedonski gragjanin koj, na primer, zhivee vo Pert. Znachi, koga glasachite nemaat realni uslovi za registracija i glasanje, pravo koe e zagarantirano so Ustavot, togash po definicija, celiot proces na glasanje vo e antiustaven.
Na koj nachin bi se postignale ovie uslovi i kolku seto toa bi go chinelo makedonskiot budzet, se prashanja koi barat seriozno razmisluvanje i planiranje. No, se dodeka Republika Makedonija ne obezbedi barem elementarni uslovi za ustavno zagarantiranoto pravo na registracija i glasanje, farsata so navodno glasanje na dijasporata treba da bide prekinata, vkluchitelno i za izborite vo april 2016 godina.
(Plusinfo)
