Bitkata za Hamel za vreme na Prvata svetska vojna bila edna od kluchnite bitki vo avstraliskata voena istorija i koja go zapechatila ugledot na generalot John Monash.
Tochno vo 3:10 chasot nautro topovite pochnale da pukaat, vojnicite stanale, zapalile cigari i ja sledele glasnata artilerija vo bitkata, nivna cel bilo francuskoto selo Le Hamel. Koga stignala zorata se bilo gotovo. Seloto bilo zavzemeno, so mnogu malku zhrtvi (spored standardite na Prvata svetska vojna), a pobedata bila celosna. Vo svojot detalen plan generalot John Monash presmetal deka akcijata kje trae 90 minuti, pogreshil za tri minuti, bitkata traela 93 minuti. Bitkata za Hamel se vodela na 4 juli vo 1918 godina i bila znak za toa shto sleduvalo koga Sojuznicite zavladeale so frontot po tri godini borba od rovovi koja se vodela so mnogu zhrtvi i sosema neznachaen napredok. Sledela blagodarnost za Avstralijcite i Monash, a golem broj britanski zapovednici go posetile negoviot shtab za da gi prouchat negovite metodi. Ova mnogu ja zajaknalo reputacijata na Monash koja se povekje rastela kako gi predvodel avstraliskite sili vo niza pobedi koi kulminirale so potpishuvanje na primirje na 11 noemvri.
No, Hamel ne bil presvrtnica. Edinaeset denovi podocna 52-ta germanska divizija napadnala na jugot vo Somme, no ovoj napad bil zapren. Tri dena podocna, francuskite sili so amerikanska poddrshka napadnale i gi pochnale famoznite 100 denovi koi ja dovele Germanija do nejziniot krah. I vek podocna bitkata za Hamel se pameti vo Francija i Avstralija. Ceremonijata po povod 100 godini od taa bitka se odrzha vo Memorijalot na avstraliskite sili vo Hamel, a vo Kanbera beshe otkrien nov spomenik na Monash vo Avstraliskiot voen memorijal. Do sredina na 1918 godina, na Sojuznicite mnogu raboti im odele vo prilog. Golemata germanska ofanziva ostanala bez pogon i blokadata na Germanija pochnala da ostava tragi. Potrebnite produkti, megju koi i hranata poleka ischeznuvale. Amerikanskite sili pristignuvale vo se pogolem broj so dovolno zalihi na hrana i municija. Vo juli Monash e odbran da bide lider na obedinetite avstraliski sili koi se sostoele od pet devizii so okolku 120.000 vojnici. Prethodno avstraliskite divizii bile spojuvani so britanskite sili zavisno od potrebite na frontot. Monash vednash pochnal so planovi za Hamel, prvata bitka na obedineti avstraliski sili. Za zapadniot front ova ne bilo golem nastan, tuku samo napreduvanje od dva kilometri na 6,5 kilometri. Monash besprekorno se isplaniral, a podocna napishal deka modernata bitka e slichna na kompozicija za orkestar, sekoja ednica vleguva vo tochno odreden moment za da ja odigra svojata uloga vo opshtata harmonija. Toa shto Monash go isplaniral bilo prethodnica na modernoto kombiniranje na vooruzheni operacii vo koi se vklucheni peshadijata, tenkovite, artilerijata i vozdushna poddrshka, site vo zaednichko deluvanje.
Avstraliskite sili go priznavaat ova nasledstvo. Golemata dvogodishna voena vezhba na Prvata brigada od Darvin go nosi imeto Hamel. Monash ja uvidel korista od novite tehnologii. Kopachite na rovovi imale losho mislenje za britanskite tenkovi koi edna godina prethodno losho pominale vo Bullecourt. Monash veruval deka kje im bidat korisni na avstraliskite sili i im bile dodeleni 60 najnovi modeli na Mark V i pred da otidat vo akcija tenkovite i peshadijata zaedno vezhbale, vojnicite uspeale da ja razvijat mnogu potrebna doverba vo mashinite i lugjeto koi so niv upravuvale. Monash koristel i vozdushna poddrshka koja prvo letala nad germanskite linini za da ja zagushi galamata na tenkovite koi se priblizhuvale, a potoa peshadijata pochnala da puka. Duri i voeniot korespodent Charles Bean koj vo toa vreme ne bil golem obozhavatel na Monash priznal deka stanuva zbor za majstorsko razumno objasnuvanje. Ashley Ekins, istorichar vo Avstraliskiot voen muzej izjavi deka Avstralicite vo toj moment bile izvoredna uchinkovita borbena mashina, celosno obnovena po porazot vo bitkata kaj Passchendael, koj se sluchil prethodnata godina.
„Mnogu od vojnicite videle voeni akcii i uspeaa da razvijat nova taktika. Alatkite koi im stoea na raspolaganje gi koristea za povekje nameni, neshto za koe Monash sosema jasno govoreshe deka kje gi koristi – tenkovi, avioni, artilerija i sekako mitralezot Luis upotreben vo ovaa bitka vo pogolema mera od prethodno” – izjavi toj. Hamel imal ushte edna komponenta – Amerikancite. Toj trebalo da bide nivna prva akcija, kopachite na rovovi bile mentori na novite na frontot. Tokmu od taa prichina Monash go odbral 4 juli – Denot na amerikanskata nezavisnost. Inicijalno trebalo da uchestvuvaat 1.000 vojnici, no amerikanskiot general John Pershing ne se soglasuval so toa, insistiral pogolemiot del od vojnicite, a potoa i site da bidat povlecheni. Monash povlekol linija ili kje uchestvuvaat amerikancite ili kje se otkazhe napadot. Se slozhile da uchestvuvaat i vo 3.10 chasot nautro, nad 600 topovi gi napadnale germanskite pozicii koristejkji eksploziv i otroven plin. Sledna vo napadot bila peshadijata vednash zad artilerijata, a vo blizina bile i tenkovite, podgotveni da napadnat za da se unishtat eventualnite preostanati zasolnishta. Bidejkji prethodno nemalo bombardiranje koe bi gi predupredile protivnicite, iznenaduvanjeto bilo celosno.
