Grcija do krajot na godinava kje ja priznae nezavisnosta na Kosovo, no i natamu kje go odlaga reshavanjeto na prashanjeto za imeto na Makedonija i toa kje bide edinstvenata otstapka na vlastite vo Atina kon megjunarodnata zaednica, objavi internet-portalot „Euraktiv”, povikuvajkji se na srpski mediumi.
Spored objavenite informacii, Grcija za dobivanje finansiska pomosh morala da ispolni nekolku uslovi i toa ne samo ekonomski tuku i politichki.
Ne e tajna deka EU bi sakala Grcija da go priznae Kosovo i da go reshi prashanjeto za imeto so Makedonija, no analiticharite od regionot ocenuvaat deka bi bilo premnogu od Atina da se baraat tolku otstapki.
– Grchkata vlada kje igra pragmatichno. Kje go priznae Kosovo, so cel da go odlozhi reshavanjeto na imeto na Makedonija. Aleksis Cipras, dokolku povtorno bide premier, kje mora da napravi otstapki, ama vo sluchajov toa kje bide Kosovo – veli srpskiot politichki analitichar Dushan Janjikj.
Za „Dnevnik” toj dodava deka uslovuvanjata kon Grcija doagjaat pred se od Vashington. Grcija, spored nego, vekje ne e vo situacija da bide tolku samostojna ni vo odnos na EU ni vo odnos na SAD kako shto beshe pred finansiskata katastrofa. Dolgovite i se sanirani, odlozhen e bankrotot, no za toa SAD ja pritisnaa EU, povikuvajkji se na ulogata na Grcija vo juzhnoto krilo na NATO. Vo takva situacija sigurno Grcija mora neshto i da dade. Ona shto im e mnogu vazhno na Amerikancite za pretsedatelskata kampanja na demokratite, objasnuva Janjikj, za zhal, ne e imeto na Makedonija, tuku Kosovo. Celta e Grcija da bide edna od zemjite na EU koi kje go priznaat Kosovo, a potoa kje povleche ushte nekoja zemja na EU. Toj ochekuva sledna da bide Romanija, pa potoa Slovachka i drugite shto kje se povikuvaat na zaednichkata evropska politika.
Atina ne mozhe da prodade naednash se
– Shto se odnesuva do Makedonija, Grcite ednostavno ne bi prodale vednash se. Vo megjusebniot dijalog i dvete strani se ushte imaat takanarecheni radikalni baranja. I toa e prostorot na koj Grcija kje igra. Makedonija, za razlika od Kosovo, ne e sporna kako drzhava, tuku i se osporuva imeto, odnosno imeto na nacijata koja ja pravi drzhavata i jas lichno mislam deka i Makedonija treba da se spremi na podolga igra i da gi prefrli rabotite na drug teren, kon stabilnosta i dokazhuvanjeto na NATO deka taa e pozhelen partner. Znachi, Makedonija mozhe da ochekuva pozhestok pritisok od NATO, SAD i od Evropa vrz Grcija onoj moment koga kje se priblizhi do chlenstvo vo NATO i toa treba da bide nejzinata agenda. Nema prichina da se otkazhuva od imeto Republika Makedonija, da dodava severna, juzhna i kakva ne, ama ima prichini privremeno da gi normalizira odnosite so Grcija, bez ogled na imeto i da go intenzivira prashanjeto za vnatreshnata stabilnost i da odi kon NATO. Kolku pobrzo tolku podobro – veli Janjikj.
Za razlika od nego, grchkiot profesor Vlasis Vlasidis ne gi povrzuva ovie dve prashanja – Kosovo i prashanjeto za imeto.
– Grchkata diplomatija ne gi povrzuvashe ovie dve prashanja ni vo minatoto ni sega bidejkji Kosovo e povekje prashanje na odnosite megju Grcija i Srbija. Znam deka ima tendencija, duri i od prethodnata vlada da go priznae Kosovo, no ne sama Grcija, tuku zaedno so drugi chlenki na EU, kako Kipar i Romanija – veli Vlasidis.
Spored nego, nema logika ni ekonomskata pomosh da se vrzuva so politichki uslovi bidejkji dogovorot e potpishan.
Toj, kako shto dodava, ne ochekuva oti zasega kje se odi ponatamu vo procesot na reshavanje na prashanjeto za imeto od ona shto e dosega napraveno.
