TREVOGA VO EVROPA PO TEROROT VO BRISEL
Dvajca pomagachi na teroristite shto gi izvrshija vtornichnite napadi vo Brisel, ja minale balkanskata migrantska kriza.
Vakvite tvrdenja doagjaat od ungarskata policija, spored koja, Mohamed Abrini i Naim Lahrui vo septemvri minatata godina pristignale vo Budimpeshta zaedno so branot begalci od Sirija, po shto prodolzhile kon zapadnoevropskite zemji. Dvajcata se rodeni vo Belgija, no pred nekolku godini stanuvaat indoktrinirani od dzihadizmot, pa zaminuvaat da se borat za ISIS. Vo makedonskoto Ministerstvo za vnatreshni raboti ne dobivme odgovor dali dvajcata minale niz nivnata evidencija, odnosno dali bile registrirani pri vleguvanjeto od Grcija. Identichna situacija imashe i po lanskite napadi vo Pariz, koga beshe utvrdeno deka dvajca od napagjachite tranzitirale i niz Balkanot. Tie patuvaa so lazhni dokumenti.
Vo Makedonija merkite za bezbednost se podignati ushte po napadite vo Pariz i tie se’ ushte se vo sila. Zgolemeni merki na bezbednost ima i vo sosedstvoto, no tie se vo sila ushte od minatiot noemvri, koga vo francuskata metropola bea ubieni nad 150 lugje. Vo Makedonija, tie kje vazhat do juni godinava, po shto kje se donese odluka dali kje bidat prodolzheni, ili, pak, kje se ukinat. Podignuvanjeto na stepenot na bezbednost na najvisoko nivo podrazbira zasiluvanje na zashtitata na drzhavnata granica, odnosno granichnata kontrola, pogolema bezbednost na shtitenite objekti, javnite sobiri i sportskite i kulturnite nastani. Pokraj toa, se bara sobiranje i razmena na informacii, koi mozhe da se dovedat vo vrska so eventualni teroristichki aktivnosti, zasilen nadzor na zheleznichkiot, avionskiot i tovarniot soobrakjaj.
BEZBEDNOST
Samoubistvenite napadi na aerodromot „Zaventem” i na metro-stanicata „Malbek”, vo koj zaginaa 31 lice, a 150 bea raneti, ja krenaa Evropa na noze. Golem broj zemji gi zasilija merkite za bezbednost. Londonskata policija ja zgolemi prisutnosta na site zheshki tochki, so poseben akcent na javniot prevoz i transportnata mrezha. Germanija zasileno ja obezbeduva granicata so Belgija, kako i aerodromite, avtobuskite i zheleznichkite stanici. Francija angazhirashe na ulicite ushte 1.600 policajci, Holandija prezema preventivni merki na celata teritorija, Italija se koncentrira na aerodromite, duri i skandinavskite drzhavi se na gotovs.
Sluzhbite od regionot operiraat so neoficijalna informacija deka na Balkanot se naogjaat okolu tri iljadi dzihadisti, bez pritoa da se smetaat onie shto vekje se naogjaat na boishtata vo Sirija i vo Irak. Spored „Forin afers”, dzamiite se centrite kade shto se odviva glavnata aktivnost na Balkanot. Kako epicentar na dzihadizmot se posochuvaat dzamijata na kralot Fahd i Kulturniot centar vo Saraevo, dve dzamii blizu Prishtina i Mitrovica, kako i chetiri vo Makedonija. Tie aktivnosti se odvivaat pod zakrila na nekakvi NVO ili humanitarni organizacii, najchesto finansirani direktno od donatorite na Al kaeda. Site tie neprecheno se shirat, pa i prodavaat literatura i spisanija so koi promoviraat samoubistveni napadi, dzihad, ubivanje na nemuslimani, shirat netolerancija, go glorificiraat nasilstvoto…
Profesorot za bezbednost Zlate Dimovski predupreduva deka „trojkite”, „petkite” i „sedumkite”, odnosno grupi shto funkcioniraat so tolku lugje, se najgolemata opasnost za evropskite zemji. Stanuva zbor za „zamrznati” teroristichki kjelii, lugje shto se megju nas, shto ne otskoknuvaat so svoeto odnesuvanje, a koi vsushnost se obucheni da izvrshat napadi koga za toa kje dobijat direktiva.
„Tie se obucheni, podgotveni da se aktiviraat koga najmalku se ochekuva. Spored nachinot na rabota, najprvo go snimaat terenot, gi nabljuduvaat licata, gradat logistichka poddrshka i shtom zavrshat so site podgotovki – go izvrshuvaat napadot. Se formiraat vo pomal broj za da mozhat da bidat pofleksibilni, podinamichni, mnogu lesno komuniciraat megju sebe. Komunikacijata im se odviva vo shifri, koristat psevdonimi ili prekari, pa duri i ako se sledeni od sluzhbite, teshko mozhat da bidat prepoznaeni”, zakluchi Dimovski vo neodamneshnata izjava za „Utrinski vesnik”.
Spored pretsedatelot Gjorge Ivanov, vo Makedonija ima 72 povratnici od siriskite boishta.
KAMIKAZI
„Povekje od 90 kamikazi se podgotveni da gi napadnat najgolemite gradovi na Evropskata Unija”, stoi vo izveshtajot na francuskata policija. Vo dokumentot se naveduva deka teroristite napreduvaat vo tehnikite na shifriranje i pravenje eksplozivni napravi za da gi ostvarat svoite celi.
Strategijata na dzihadistite e precizno shifriranje, angazhiranje eksperti za falsifikuvanje dokumenti i prefrluvanje na struchnjacite za sklopuvanje eksploziv od Sirija vo Evropa.
„Bombite shto gi koristat se lesni za pravenje. Eksplozivot TATP mozhe da se napravi od materijal koj se koristi vo sekojdnevniot zhivot, kako shto e obeluvach ili aceton. Slabata kontrola na granicite im dozvoluva na teroristite slobodno da se shetaat niz Evropa bez da predizvikaat somnevanje, a na raka im odi i loshata komunikacija na bezbednosnite sluzhbi na zemjite od EU”, se zakluchuva vo izveshtajot.
Ekspertite za bezbednost objasnuvaat deka sostojkite potrebni za eksplozivot TATP mozhe da se kupat vo site podobro opremeni farmacevtski prodavnici i apteki, a postapkata za podgotvuvanje e „ednostavna kako pechenje kolachi”.
„Lesno se pravi, teshko se zabelezhuva, a iskluchitelno e nestabilen. Dovolen e samo lesen udar i TATP kje eksplodira so 80 procenti pogolema sila od eksplozivot TNT, poradi shto i megju teroristite shto go podgotvuvaat go dobi prekarot ‘Majka na satanata Satanina majka'”, tvrdat poznavachite.
Spored niv, teroristite vo megjusebnata komunikacija koristat najsovremeni mobilni uredi, koi imaat vklucheni bezbednosni funkcii i avtomatski gi brishat site podatoci od telefonot po 10 neuspeshni lozinki za startuvanje.
Goran Adamovski
