Dali za problemite so kockanjeto e odgovoren samo toj shto podlegnal na porokot ili se vinovni i onie koi na toa go naveduvaat?
Na ova vazhno prashanje odgovor treba da dade interesniot „istoriski” sudski proces koj trae vo Melburn i kade kako obvineti se najdoa kazinoto Kraun i Aristokrat proizvoditelot na poker – aparati. Pred Federalniot sud, prochuenata advokatska firma „Moris Blekbern” ja zastapuva Shonik Gaj koja gi obvini ovie dve kompanii. Nejzinata zavisnost od kockanje trae 14 godini. Osnovata na tuzhbata e tvrdenjeto deka poker -aparatite se napraveni na toj nachin da kaj igrachite sozdavaat lazhno chuvstvo deka dobile i pokraj toa shto gubat. „Ovoj proces ne se odnesuva samo na mene, sakam da gi sopram za da ne im se sluchi istoto i na drugi lugje. Premnogu dolgo slushame deka ova e nasha greshka i oti sme edinstveni koi treba da se obvinat za zavisnost od aparatite. Sakam ovoj proces da pokazhe deka aparatite gi zaveduvaat lugjeto i onie koi gi proizveduvaat znaat oti tie sozdavaat zavisnost i napraveni se taka da ne ulovat” – veli taa.
Isto taka tvrdi deka simbolite, vrtenjeto na valjakot na monitorite i drugite sodrzhini na aparatite „dolphin treasure”, na Aristokrat sozdavaat privid za vistinski shansi za dobivka. Za da ova go dokazhe, baristerot Piter Grej na sudijata Debi Mortimer i pokazhal simulacija od igra na vakov aparat, pokazhuvajkji i razlichni linii, zvuci i vizuelniot displej.
„Treba da im objasnite – ne znam apsolutno nishto za toa kako rabotat ovie aparati” – reche sudijata Mortimer. Advokatot na sudikata i kazha deka Kraun i Aristokrat rabotat sprotivno na zakonite koi zabranuvaat izmama i zaveduvanje na klientite. „Kako tie rabotat mozhebi ne mu e poznato na Kraun, no dovolno e da ima osnovno znaenje za niv. Poznato im e na koj nachin ovie aparati deluvaat pred publikata. Aristokrat e „redovno informiran za rabotata na aparatite ” i vo ova se „zaedno so Kraun”” – reche baristerot.
Toj isto taka za vreme na sudenjeto tvrdeshe deka Kraun na kockarite im veli deka mozhat da ochekuvaat da im se vratat 87 odsto od vlogovite, shto isto taka sluzhi za izmama. Spored negovite zborovi, brojkite se napraveni vrz osnov na nad 35 milioni obrtai vo poker – aparatite i ne ja prikazhuvaat igrata na eden kockar. „Mnogu e rizichno i opasno za igrachot da misli deka toa i ne e taka losho, ako zavrshi so 87 odsto. No, kukjata na dolgi pateki sekogash dobiva. Tie 87 odsto koi mu se vrakjaat na kockarot se sekogash vo mnogu teoretska smisla” – veli toj. Ron Merkel, koj isto taka ja zastapuva Gaj, vo sudnicata kazha deka megju Kraun i Aristokrat postoi „mnogu bliska sorabotka”. Toj veli deka od 2.600 poker – aparati postaveni vo kazinoto, nad 1,000 se proizvedeni i dizajnirani vo Aristokrat. Baristerot Nil Jang, koj go zastapuva kazinoto, veli deka kompanijata raboti spored propisite na Komisijata za kocka i alkoholni pijaloci, vkluchuvajkji gi i softver aparatite „dolphin treasure” i informaciite za displejot pred igrachot. Toj negirashe za bilo kakvi bliski odnosi megju kazinoto i Aristokrat, kako i toa oti nema pristap ili „soznanija kako raboti aparatot”, kako ni pristap do nivniot softver. Pred sudot, izvrshniot direktor na Zdruzhenieto na tehnonologija na kockata, Ros Ferar, reche oti tie stojat zad „integritetot na svoite proizvodi”, koi se napraveni spored strogite propisi i se vo soglasnost so nacionalnite standardi. Sudenjeto treba da trae tri nedeli, a go sledat i aktivisti protiv kockanjeto, kako i nekoi poznati lichnosti od svetot na politikata i crkvata koi se za postroga regulativa na kockanjeto.
Dzenifer Kanis, shef na oddelot za socijalna pravda vo advokatskata kancelarija „Moris Blekbern” veli deka Gaj ne bara obeshtetuvanje od proizvoditelite, tuku saka da frli novo svetlo na nivnata praksa.
„Prvo koga igrate, toa shto go gledate ne e toa shto go dobivate. Vie gledate pet trkala kako se vrtat i mislite deka site se so ista golemina, no rabotata e vo toa shto pettoto trkalo e mnogu pogolemo od drugite chetiri. Toa dramatichno gi namaluva shansite za dobivka. Vtoro, izgleda kako simbolite da se ramnomerno rasporedeni na trkalata. No, vsushnost ne se” – veli taa i dodava deka aparatite se dizajnirani da davaat chuvstvo deka dobivate duri i koga gubite pari. „Mozhesh da vlozhish deset dolari na edno vrtenje, i da ti se vratat dva, no svetlata i zvucite okolku tebe se kako da si dobil, iako si zagubil osum dolari”. Moris Blekbern, koj ova go pravi pro bono, veli deka namerata na procesot ne e da se zabranat poker – aparatite, tuku na igrachite da im se dade chesna slika za nivnite shansi za dobivka.
Spored ministerstvoto za socijalni sluzhbi, Avstralijcite na kocka vo 2014/15 potroshile nad $19 milijardi, od koi $13 milijardi na poker – aparati. Sekoja shesta lichnost koja redovno igra ima seriozen problem so kockanjeto.
