Izvor od bugarskoto MNR za „Kapital” raskazhal deka „grst koski i edno parche tkaenina” gi okupiraa bugarsko-grchkite odnosi vo poslednata godina
Toa e prikazna koja zapochnuva pred tochno 1.000 godini. Vo nea se vmeshani kralevi, pretsedateli, premieri, tajni akcii na bugarskoto voeno razuznavanje vo Prvata svetska vojna, vekovni rakopisi i decenii diskretni pregovori. I eden skelet. Ovaa istorija zavrshuva vo Solun.
So ovie zborovi vo bugarskiot vesnik „Kapital” se raskazhuva prikaznata kako Sofija i Atina se dogovorile na bugarskite vlasti da im bidat predadeni koskite na car Samuil.
„Kako shto verojatno znaete od bilbordite i vesnicite, ovie denovi Bugarija zabelezhuva 1.000 godini od smrtta na Samuil. Ona shto verojatno ne go znaete e deka posetata na Plevneliev vo Solun kje go oznachi krajot na edna dolga, tajna i na krajot neuspeshna borba, predvodena od nekolku vladi za vrakjanje na predmetnite koski vo Bugarija. Istata vkluchuva dvajca pretsedateli, tri vladi, eden specijalen pregovarach, nekolku istorichari i eden kup moshti. Misijata zapochnuva tajno, postepeno dobiva momentum i na krajot rechisi celosno gi okupira bilateralnite odnosi so sosednata drzhava. Istorijata e tolku zapletkana i dolga za da bide razbrana, shto vredi da se zapochne od samiot pochetok”, se naveduva vo analizata.
Ostrovot so crkvata
Toj pochetok e vo 1965 godina koga grchkiot arheolog Nikolas Mucopulos pristignuva na iskopuvanjata vo oblasta Prespa, kaj istoimenoto ezero, na granicata megju Albanija, Makedonija i Grcija. Mucopulos e privlechen od starata i poluraspadnata bazilika na golemiot ostrov. Bazilikata e impresivna so arhitekturata, no izleguva so ushte neshto. Pri iskopuvanjata vo nea grchkiot tim naiduva na chetiri sarkofazi vo juzhniot del na zgradata. Nekolku od niv se unishteni, no edniot e nedopren. Vo nego otkrivaat skelet na chovek, visok okolu 1,60, so ostatoci od plashtanica (10 na 10 sm, so grb so ptici) i od riznica, naveduva bugarskiot medium.
Spored „Kapital”, otkritieto na arheologot sepak doagja vo nepovolen moment. Na krajot na 60-tite godini odnosite megju Bugarija i Grcija shtotuku pochnaa da se reguliraat – vo 1964 godina se potpishani dogovori po koi se otvoraat ambasadite vo dvete zemji. Tri godini podocna sepak doagja na vlast grchkata voena hunta, koja so agresivna antikomunistichka retorika povtorno go zapira procesot na priblizhuvanje i zatopluvanje.
„Osven toa, Grcija ne saka da ja pothranuva retorikata na Makedoncite vo sosedna Jugoslavija. Samata Prespa e pogranichen region kade shto iskopuvanjata se pravat samo so dozvola na Ministerstvoto za vnatreshni raboti, a stranskite posetiteli tamu ne se dozvoleni do pochetokot na 80-tite godini. Zatoa Mucopulos kje cheka za oficijalno priznavanje dve decenii, za da soopshti deka toa najverojatno se koskite na Samuil, duri vo 1984 godina, vo statija za Bugarskata akademija na naukite”, se veli vo analizata.
Nie – koskite, vie – hartija
„Bugarija doznala za koskite na Samuil od dnevnikot na bugarskiot diplomat Nikolaj Todorov. Vo dnevnikot se opishuva kako grchkiot nauchnik mu dozvoluva vo 1984 godina na bugarskiot konzul vo Solun, Ilija Petrov, da napravi kopija od cherepot. Vo toa vreme zapochnuva i stremezhot na bugarskata drzhava da gi dobie koskite na Samuil, no ushte togash taa se soochuva so seriozen problem – Grcija nema namera da dava podarok i saka neshto za vozvrat. Toa neshto ima sopstvena istorija, ne pomalku vozbudliva od onaa na koskite”, naveduva „Kapital”.
Vo 1916 godina, za vreme na Prvata svetska vojna, koga bugarskata armija vladee vo Egejska Makedonija, togashniot direktor na Narodniot muzej i iden premier Bogdan Filov mu pishuva pismo na komandantot na armijata, general Zhekov, vo koe objasnuva deka e zagrizhen za kulturnite spomenici na frontot i zonite okolu nego. Po naredba na Zhekov se sozdava posebna grupa na nauchnici koja treba da napravi popis na spomenicite na kulturata i da gi pribere. Filov e na chelo na odredot koj sobira rakopisi, ikoni, reljefi i dr.
Ogromen del od ovie predmeti se od bugarskata arhiepiskopija vo Ohrid, kako i od manastirot vo Seres – „Sveti Jovan Pretecha” i manastirot vo Drama – „Sveta Bogorodica Kosinica”. Site tie se upatuvaat kon Sofija, kade shto propisno se pribrani. Megju niv ima ogromna kolichina na crkovni rakopisi, katalogizirani i sobrani od manastirite za ogromen vremenski period – od IX do XIX vek, se veli vo analizata.
Misijata e strogo doverliva i e obelodeneta duri vo 1994 godina so dozvola na voenoto razuznavanje.
„Vo 1919 godina vojskata duri inscenirala sudir na voz vo koj del od ovie rakopisi sogoruvaat. Po zavrshuvanjeto na vojnata Bugarija e obvrzana so specijalna reparaciona klauzula – 126 od Nejskiot dogovor da se vrati seto doneseno od okupiranite teritorii. Zemjata odbiva da ja pochituva odredbata, vrakja samo 250 rakopisi – povekjeto na manastirot vo Seres. Onie od Drama, koi se nad 400, ostanuvaat vo sopstvenost na Bugarija. So dogovorot megju dvete zemji od 1923 godina site prashanja se resheni – Grcija ne ja pokrenuva temata za ischeznati rakopisi i taka go gubi pravoto da gi bara po oficijalen pat. Vsushnost, sosednata drzhava misli deka mnogu od niv voopshto ne postojat, dodeka nekolku decenii podocna se sfakja deka toa ne e taka.”
Gore-dolu vo isto vreme koga Bugarija pochnuva da se interesira za koskite na Samuil, Grcija pochnuva neoficijalno da bara nachin da gi vrati crkovnite rakopisi.
Georgi Prvanov gi obnovuva pregovorite
Po promenata na vlasta vo zemjata, bugarskite vlasti go napushtat svojot interes kon antikata, zafateni so sekojdnevni grizhi. Grchkite prodolzhuvaat da bidat zainteresirani za rakopisite. Prvite podatoci za obnoveniot interes doagjaat vo 2007 godina koga edna statija vo „Standard” opishuva kako Georgi Prvanov, vo toa vreme na oficijalnata poseta na severna Grcija, razgovaral so svojot grchki kolega Karolos Papuljas za mozhnosta da se ostvari razmena. Koj, kako i zoshto ja ozhiveal idejata vo glavite na bugarskite drzhavnici, ne e jasno.
„Ona shto e poznato, sepak, potvrdeno od nekolku mesta za ‘Kapital’, e deka vo 2009 godina, nabrgu po doagjanjeto na vlast na GERB, zamenik-ministerot za nadvoreshni raboti Marin Raikov so tajno reshenie stanal glaven pregovarach so Grcija po prashanjeto. Mandatot na Raikov bil potvrden i od narednata vlada, chij shef bil toj, i od taa na Plamen Oresharski. Pokraj premierite za ovoj mandat znaele i pretsedatelite Georgi Prvanov i Rosen Plevneliev. Celata procedura izgleda premnogu tajna bidejkji nikoj od vmeshanite vo istorijata ne sakashe da komentira. Raikov ne odgovori na povicite na ‘Kapital’, a od Pretsedatelstvoto kategorichno odbija da dadat komentar”, naveduva vesnikot.
Grcite go koristat bugarskiot patriotizam
Izvori zapoznaeni so pregovorite sepak ja raskazhale vo detali prikaznata. Otkako vo 2009 godina Raikov go prezel mandatot, pochnal da pregovara so grchkiot pretstavnik, koj e ambasador vo Pariz (kade shto Raikov bil ambasador isto taka). Otkako Mucopulos gi predal koskite na skladiranje, tie stoele vo podrumot na Muzejot na vizantiska kultura vo Solun.
„Grcite go koristat bugarskiot patriotizam za da go dobijat ona shto go sakaat. Priblizhuvanjeto na spomenatite 1.000 godini od smrtta na Samuil se zlatna shansa za niv. Grchkite vlasti nemaat osobena korist od koskite, nitu pak planiraat da gi izlozhat i na toj nachin da stanat predmet na obozhavanje od Makedonci. Prashanjeto povtorno e podignato pri poseta na bugarski pretsedatel vo Grcija – ovoj pat Rosen Plevneliev”, se veli vo analizata.
Vo 2012 godina Marin Raikov mu dal vetuvanje na grchkiot partner deka kje gi dobijat rakopisite nazad vo zamena za skeletot na Samuil i plashtanicata.
„Pregovorite sepak udiraat na kamen. Rakopisite dolgo vreme se naogjale vo taen fond, i se objaveni kon krajot na 80-tite godini otkako togashnite vlasti procenuvaat deka nema opasnost Grcite da podnesat baranje. Pogolemiot del od niv se predadeni vo fondacijata na prof. Ivan Dujchev, koj e del od misijata na Bogdan Filov. Fondacijata, predvodena od kjerkata na armiskiot general Dobri Dzhurov, Dzhurova, ekspert po vizantiskite rakopisi i istorija na umetnost (i agent na voenoto razuznavanje), gi drzhi vo centarot „Dujchev”, koj e pod zaednichko tutorstvo na Sofiskiot univerzitet. Bidejkji ova e avtonomna struktura, rakopisite ne mozhat taka lesno da bidat predadeni”, se veli vo analizata.
Vetuvanjeto na Raikov sozdalo panika kaj Dzhurova, centarot i istoricharite zapoznaeni so rakopisite. Grchkata strana se pokazhuva dobro podgotvena i ochigledno so golema zhelba – vo Sofija brzo pristignuvaat eksperti, podgotveni direktno da gi transportiraat eksponatite nazad.
Se svikuva iten sostanok megju Bojko Borisov i rakovodstvoto i akademik Vasil Gjuzelev, ekspert za bugarski srednovekovni i antichki tekstovi i rakopisi. Ekspertite mu objasnuvaat na premierot Borisov za bogatstvoto shto vsushnost go sodrzhat arhivite.
„Grcija nema nikakvo pravo vrz kolekcijata spored megjunarodnite konvencii. Taa e voen trofej. Nikoj ne vrakja voeni trofei. Prashajte go Britanskiot muzej ili Ermitazh koga kje vratat neshto”, veli naluteno nauchnik koj e zapoznaen so kolekcijata. Protivnicite na razmenata posochuvaat deka koskite ne se datirani, nitu e mnogu jasno shto tochno kje dobie Bugarija vo zamena za neshto vredno shto go poseduva.
„Grcite mozhe da iskopaat neshto drugo i da im go prodadat na Makedoncite kako koskite na Samuil”, veli nauchnikot.
Bojko Borisov go otfrla dogovorot. Dolgite tajni pregovori megju Grcija i Bugarija vekje mozhe da zavrshat.
Diplomatija po diktat na koskite
No patriotski bran ne e tolku lesno da bide sopren. Za toa pridonesuva donekade i faktot deka Bugarija vleguva vo spor so Makedonija za nejzinoto chlenstvo vo EU, a vo Skopje aktivno odi procesot na glorifikacija na makedonskoto minato i se podiga spomenik na car Samuil. Mandatot na Raikov ne e prekinat i prashanjeto prodolzhuva da stoi na dneven red. Doagja sluzhbenata vlada, koja samiot Raikov ja predvodi. Pregovorite so Grcija ne se stopirani bidejkji mandatot sigurno e prodolzhen i od idniot kabinet – ovoj na Plamen Oresharski.
Kristijan Vigenin kako minister go pokrenuva barem ednash ova prashanje na sostanokot so ekspertite. Direktorot na Nacionalniot istoriski muzej, Bozhidar Dimitrov, pretsedatelot na fondacijata „Bugarska memorija”, d-r Milen Vrabevski, i prof. Jordan Jordanov pak odat do Solun vo septemvri minatata godina za da gi poglednat i da gi potvrdat koskite.
„Nie so Vrabevski nishto ne mozheme da kazheme bidejkji ne sme specijalisti vo koski. Jas iskreno si priznavam deka od koski ne se razbiram”, veli Dimitrov za „Kapital”. Toj sepak se potpishal pod izjavata deka toa se koskite na Samuil.
Vo noemvri minatata godina oficijalno e formiran komitet za odbelezhuvanje na godishninata, za shto se odvoeni 600 iljadi leva. Stanuva zbor za izlozhbi, proslavi i spomenik koj treba da se pojavi pred „Sveta Sofija”. Dogovorot za koskite na nikakov nachin ne e povrzan so agendata na Komitetot.
Izvor od bugarskoto MNR raskazhal deka „grst koski i edno parche tkaenina” gi okupiraa bugarsko-grchkite odnosi vo poslednata godina i neshto. Duri na poslednata sredba za vreme na samitot na NATO vo Vels bugarskiot i grchkiot pretsedatel pak razgovarale za prashanjeto, i inicijativata doshla od bugarska strana.
I pokraj sè, ovaa aktivnost ne dovela do rezultat. Od „Dondukov” ispratile prashanje do grchka strana dali mozhe da se organizira sekjavanje na sveti Ahil vo bazilikata, no Atina kategorichno odbila vakvo neshto. Grchkata strana go odbila i baranjeto da isprati vo Sofija za proslavata retko parche tkaenina so grb, pronajdeno vo grobot. Minatiot mesec ministerot za nadvoreshni raboti Daniel Mitov go dostavil do direktorot na Nacionalniot arheoloshki muzej, Ljudmil Vagalinski, konechnoto odbivanje, kako opravduvanje deka tkaeninata bila premnogu krevka za transportiranje.
Postignat e kompromis – Plevneliev da odi da gi vidi koskite i plashtanicata vo muzejot vo Solun, a negov domakjin da bide ministerot za kultura. Moshtite kje bidat otkrieni samo za posetata, a najverojatno potoa kje bidat pribrani povtorno.
Epilog
Taka skeletot, izvaden pred 5 decenii na ostrovot vo Prespanskoto Ezero, kje ostane tamu kade shto e. Od ‘Kapital’ slushnale razlichni teorii chija bila vsushnost idejata zad inicijativata da se vratat koskite. Edna od niv uporno ja vrakjashe istorijata tamu kade shto e zapochnata, vo 1916 godina – kaj voenoto razuznavanje. Drugi go objasnuvaat so inicijativata na samiot Marin Raikov, koj go prifatil toa za lichna kauza. Treti se somnevaat deka samo ovoj „lesen” bonus im se dopadnal na site politichari i tie nemale protiv ili ne se osmeluvaat da go zavrshat, koga stanalo jasno deka e nevozmozhna misija.
(Telegraf.mk/Kapital)
