Koga saudiskiot kral Salman bin Abdulaziz al Saud go nasledi pochinatiot kral Abdula, amerikanskiot ambasador go faleshe noviot vladetel velejkji deka odnosite megju Vashington i Rijad kje se zajaknat poradi mudrosta i hrabrosta na noviot kral.
Edna godina podocna, odnosite na pustinskoto kralstvo so SAD se zategnati povekje od koga i da bilo poradi najavata na amerikanskiot Kongres deka kje go razgleda objavuvanjeto na doverlivite materijali od izveshtajot za napadite nad SAD na 11 septemvri 2001 godina, koi bi mozhele da ja inkriminiraat Saudiska Arabija kako souchesnik vo napadite. Minatoto na Salman e polno so poddrshka za ekstremizmot, koja sega se zanemaruva poradi politichki interesi, a mediumite od regionot go povrzuvaat i so finansiranje na bosanskite ekstremisti.
Poraneshniot sluzhbenik na CIA, Brus Rajdel, istakna deka rezhimot na Salman e sponzor na mudzahedinite shto se aktivni vo Avganistan ushte od 80-tite godini od minatiot vek i na bosanskite muslimani vo tekot na vojnata vo 90-ite. Pred stapuvanjeto na prestolot, Salman sluzhel kako saudiski finanser na fundamentalistite na stranskite boishta. Kako guverner na Rijad, Salman chesto bil zadolzhen za odrzhuvanje na redot i mirot vo kralskata familija. Negoviot polubrat, kralot Halid, koj vladeeshe od 1975 do 1982 godina, se potpiral na nego za ostvaruvanje na familijarnite interesi vo tekot na avganistansko-sovetskiot konflikt. Salman lichno podigal donacii za finansiranje na mudzahedinite, pishuva „Bosnija tajms”.
– Salman imal bliska sorabotka so kralskoto vahabistichko sveshtenstvo – pishuva Rajdel.
Ushte eden operativec na CIA, koj bil stacioniran vo Pakistan kon krajot na 80-ite, procenuva deka privatnite saudiski donacii kon krajot na 80-tite ja nadminuvale sumata od 20 milioni dolari mesechno. Osven toa, kako shto pishuva Rejchel Bronson, Salman pomagal vo regrutiranjeto na borci za Abdul Rasul Sajaf, salafist koj bil mentor i na Osama bin Laden i na Halid Sheik Muhamed, organizatorite na napadite od 11 septemvri. Istata uloga Salman ja repriziral i vo Bosna vo 1992 godina, koga kralot Fad go naznachil da upravuva so saudiskata Visoka komisija za pomosh na BiH (SHC). Preku SHC, Salman sobiral donacii se do 2011 godina, a do 2001 godina organizacijata sobrala nad 600 milioni dolari, navodno za humanitarna pomosh i religiski celi, megjutoa mnogu izveshtai posochuvaat deka parite sluzhat za kupuvanje oruzhje i pokraj embargoto od ON. Vo 2001 godina silite na NATO izvrshija racija na objektite na SHC vo Saraevo, kade shto beshe pronajdeno skladishte so teroristichki materijali: fotografii od pred i po napadot od 11 septemvri, instrukcii kako da se napravat lazhni legitimacii na Stejt departmentot i mapi na koi se obelezhani drzhavnite objekti vo Vashington. No, racijata vo Saraevo ne e nitu prv, nitu posleden dokaz deka rabotata na SHC izleguva od ramkite na humanitarna pomosh. Vo periodot megju 1992 i 1995 godina, evropskite sluzhbenici go otkrile patot na nad 120 milioni dolari donacii na Salman na privatni bankarski smetki na SHC i Agencijata za pomosh na tretiot svet (TVRA). Iako ovaa organizacija tvrdeshe deka pruzha humanitarna pomosh, zapadnite razuznavachki sluzhbi procenija deka TVRA najgolem del od sredstvata gi potroshila na finansiranje na vooruzhanite grupi pri bosanskata vlada.
Dezerter od Al kaeda, koj beshe povikan da svedochi pred ON, navede deka SHC i TVRA aktivno davale pomosh na Al kaeda vo Bosna, vkluchuvajkji ja takanarechenata „107-chlena borbena edinica”. Vo izjavata vo vrska so napadite od 11 septemvri, toj istakna deka SHC vnimatelno uchestvuvala vo poddrshkata na Al kaeda vo Bosna, kako i deka TVRA gi finansirala i gi poddrzhuvala na drugi nachini borcite na ovaa teroristichka grupa.
Vrskite na SHC so teroristite vekje nekolku godini se pod lupata na amerikanskite razuznavachki sluzhbi, a Amerikancite ja obvinija SHC i za snabduvanje so oruzhje na Mohamed Farih Adid, vodichot na Al kaeda vo Somalija. Vo najlosh sluchaj, Salman e tvrdokoren ekstremist, a vo najdobar, toj e oportunist, pishuva srpski „Njuzvik”. Bidejkji Zapadot poradi seriozniot ekonomski interes ne mozhe da si dozvoli raskinuvanje na odnosite so Rijad, neophodno e barem da otvori dijalog za reformite koi kje gi iskluchat ekstremistite od javniot saudiski zhivot. Za zhal, Salman ne izgleda kako chovek podgotven na takvo neshto, prenesuva portalot.
