Shto se odnesuva do avstraliskite stanbeni krediti i pazarot, ima mnogu prognozi, no samo nekolku od niv se pozitivni.
Kako najseriozno predupreduvanje e podatokot deka rechisi tretina od kreditite vsushnost se „zaem za lazhgovci” – dadeni vrz osnova na netochni podatoci koi gi navel podnesitelot na baranjeto. Ova predupreduvanje doagja od globalniot bankarski gigant UBS koj prvpat godinava ja analizirashe vistinskata sostojba na korisnicite na kreditite.
Kako da se obezbedi krov nad glava: Lazhna slika za kreditnata sposobnost. Toa shto e otkrieno e golemo primenuvanje na lazhni podatoci. A posledicite se golemi: ne samo shto takviot korisnik na kredit mozhebi ne e vo sostojba da go otplatuva, tuku nivniot broj e golem i ja zagrozuva stabilnosta na bankite shto davaat vakvi krediti.
So analizata se opfateni nad 900 lica koi godinava podignale stamben kredit. Rezultat: samo 67 odsto od niv odgovorite deka nivnoto baranje „vo celost e tochno i odgovara na faktite”.
Vo tekot na minatata godina takvi bile 72 odsto. Povekjeto netochni podatoci ili t.n. nevini lagi, ne se smetaat za celosna izmama. Chetvrtina od anketiranite rekle deka baranjata za krediti bile „vo najgolem del tochni i odgovarale na faktite.” Samo osum odsto priznal deka podatocite se „delumno tochni i odgovaraat na faktite,” dodeka eden odsto odbile da odgovorat na prashanjeto. UBS veruva deka sostojbata e polosha od shto anketiranite ja priznale i oti procentot na kreditni baranja zasnovini na lagi e pogolem, no lugjeto ne sakaat toa da go priznaat, duri i koga toa se pravi anonimno. Imajkji go vo predvid prosechniot obem na stambeni krediti vo Avstralija, UBS smeta deka, vo pari, okolku $500 milijardi dolari na se ushte neotplateni krediti se dadeni vrz osnova na netochno prikazhan prihod, imot, postoechki dolg ili troshoci na korisnicite na kreditot. Ima pomalku od 1,7 bilioni (iljada milijardi) dolg za stambeni krediti, shto znachi deka 29 odsto se ushte neotplateni zaemi se dadeni vrz osnova na netochni podatoci, a tie sochinuvaat 18 odsto od sevkupniot dolg na privatniot sektor vo Avstralija.
Za shto najchesto lazhat lugjeto? Najchesto vo prikazhuvanje na troshocite za zhivot (30 odsto). Na vtoro mesto e namaluvanjeto na ostanatite dolgovi (15 odsto) ili prikazhuvanje pogolem prihod ili imot od vistinskata sostojba – isto taka prisutni vo 15 osto od sluchaevite.
Vo normalni okolnosti, vo finansiskiot svet se smeta za podnosliv prosek na netochno prikazhana sostojba pri podnesuvanje baranje e megju 10 i 12 odsto.
Postoechkata sostojba vo Avstralija, ochigledno e znachitelno polosha od toa i zatoa UBS predupreduva deka ovdeshnite banki vo sluchaj na krah na stambeniot pazar, se poranlivi otkolku shto povekjeto lugje mislat.
„Mnogu lugje gi prifatija inflatornite ceni kako konechni i bea podgotveni netochno da ja prikazhat svojata sostojba pri podnesuvanje baranje, za da bidat sigurni deka kje dobijat kredit” – predupreduva UBS. Investicionata banka isto taka predupreduva deka zagubite na bankite na ovie krediti bi mozhele da bidat pogolemi od shto i tie samite ochekuvaat, zatoa shto korisnicite na kreditite se vo mnogu polosha polozhba od onaa vo koja bankite veruvaat. Ako stambeniot pazar pochne da pokazhuva negativno dvizhenje, toa bi imalo posledici brz celata avstraliska ekonomija.
Podatoci
Najgolem procent na krediti izdadeni vrz osnova na netochni podatoci ili „zaemi za lazhgovci” e kaj ANZ bankata – 45 odsto. Koga stanuva zbor za regioni, ne e iznenaduvanje deka najskapi stambeni pazari se Nov Juzhen Vels i Viktorija, vo koi i e najgolem procentot na nechesno prikazhani podatoci. Ovie krediti ja sochinuvaat tretinata od vkupno izdadenite krediti.
