Avstraliskiot pratenik od Liberalnata partija vo Federalniot parlament i golem prijatel na makedonskata zaednica vo Avstralija ja razbesni grchkata zaednica vo Avstralija i predizvika lavina pogrdni komentari na negovata stranica na „Fejsbuk” bidejkji tamu postavi videoklip od svojot govor na sobirot za poddrshka za gragjanskata inicijativa „Za zaednichka Makedonija” shto se odrzha vo Sidnej na 23 april na koj prisustvuvaa najmalku 5.000 Makedonci.
Vo svojot govor, megju drugoto, Keli go komentira makedonsko-grchkiot spor za imeto izrazuvajkji nedvosmislena poddrshka za pravoto na Makedonija za koristenje na svoeto ustavno ime.
– Samo makedonskiot narod, narodot vo Republika Makedonija, ima pravo da odluchi kako kje se vladee vo nivnata drzhava i niedna stranska drzhava nema pravo i ne smee da se mesha vo toa. Vo taa nasoka makedonskiot narod mora da ima pravo da odluchi pod koe ime kje bide poznat i ako makedonskata nacija saka da se narekuva sebesi Republika Makedonija, site drugi drzhavi mora da go prifatat i da go pochituvaat toa – naglasi Keli.
Vo istiot duh toj ja povika avstraliskata vlada da ja pochituva Republika Makedonija i da gi pochituva svetosta na nejzinite granici i nejziniot suverenitet i naglasi deka e krajno vreme vladata na Avstralija da donese rezolucija so koja kje go formalizira toj stav i kje potvrdi deka drzhavata e poznata pod imeto Republika Makedonija,
Branot kritiki protiv Keli ne zavrshi samo na socijalnite mrezhi zatoa shto informativniot portal na grchki jazik „Grik siti tajms”, zaedno so nekolku grchko-avstraliski politichari, megju koi najglasen e pratenikot Tom Kucantonis, otidoa dotamu shto se javile vo kabinetot na avstraliskiot premier Malkom Turnbul i pobarale Avstralija ushte ednash da go potvrdi svojot stav deka avstraliskata federalna vlada i se obrakja na Makedonija pod privremenata referenca i da se izjasni deka ne gi poddrzhuva stavovite na Keli.
Vo reakcijata na Kreg Keli do „Grik siti tajms” se veli:
– Ja razbiram dolgogodishnata grchka vrska so imeto Makedonija. No, mojot stav e deka ova prashanje ne e istoriska debata za toa koj ima pogolemi prava na imeto. Mojot stav se zasnova na ednostaven koncept – deka sekoja suverena demokratska nacija ima pravo na samoopredeluvanje i sloboda da odluchi koe kje bide imeto. Isto taka, kje naglasam deka po raspadot na Jugoslavija, povekje od 130 drzhavi ja priznaa Makedonija pod ustavnoto ime Republika Makedonija, vkluchuvajkji gi SAD, Kanada i Velika Britanija, no ne i Avstralija – veli Keli vo svojot odgovor.
