Za da imate kvaliteten son, temperaturata na sobata bi trebala da bide pomegju 16 i 19 stepeni. Poniskata temperatura ja regulira telesnata temperatura, a pomaga i vo regulacija na tezhinata.
Lugjeto koi spijat so otvoreni prozori se pozdravi i imaat povekje energija, pokazhalo edno amerikansko istrazhuvanje. Sonot nastapuva koga teloto kje se izmori i kje se spushti telesnata temperatura. Poladna soba pomaga polesno da zaspiete i sonot da bide pokvaliteten.
Idealnata temperatura e 18 Celziusovi stepeni, a ova se chetirite glavni prichini zoshto e podobro da se spie vo ladna soba:
Polesno kje zaspiete
Odredeni oblici na nesonica nastanuvaat poradi reguliranjeto na telesnata temperatura. Poladnata soba kje mu ovozmozhi na teloto da se smiri i oladi, a so toa i polesno da zaspiete. Toa kje ovozmozhi podlabok, kvaliteten son.
Kje izgledate pomladi
Dokolku temperaturata vo sobata e povekje od 21 stepen, teloto poslabo kje otpushta melatonin, eden od najdobrite hormoni protiv stareenje vo teloto. Koga kje zaspiete vo potpolna temnica, pagja telesnata temperatura, teloto otpushta melantolin i pottiknuva ladenje na organizmot.
Polesno kje slabeete
Zdraviot ritam na spienje mozhe da ima direktna povrzanost so gubitokot na tezhina. Vo ladna prostorija, koga teloto e poladno, se namaluva i kolichinata na hormonot za stres, kortizol. Koga kje se naspiete, nautro se budite so golema kolichina kortizol vo teloto, shto e prichina za golemata potreba od slatki i anksioznost koja mozhe da se provlekuva niz celiot den.
Go namaluvate rizikot od bolesti na metabolizmot
Poniska temperatura na sobata, isto taka, mozhe da go sprechi razvojot na metabolichki bolesti kako dijabetes. Onie shto spiele vo postudenite prostorii, rechisi dvojno go zgolemile kolichestvoto na dobra, kafeava mast koja bila sozdadena vo tekot na nokjta.
Kafeavata mast vo teloto, za razlika od belata, mozhe da go odrzhuva nivoto na shekjer vo krvta na optimalno nivo i da go sprechi zadrzhuvanjeto na kaloriite na teloto. Belata mast chuva vishok energija. Pregolemata bela mast, koja e karakteristika za pogolema telesnata tezhina, go zgolemuva rizikot od dijabetes tip 2 i drugi bolesti. Kafeavata mast, pak, sogoruva energija i na toj nachin proizveduva toplina za odrzhuvanje na temperaturata na teloto.
Podolgiot son vo postudenata soba, isto taka, ima golemo vlijanie vrz metabolichkite hormoni. Lugjeto proizveduvaat povekje kafeava mast dodeka spijat vo poladna soba i go podobruva metabolizmot na glikozata. Dolgorochno gledano, so tek na vreme, spienjeto vo poladna soba go namaluva rizikot od metabolichki bolesti.
