Lekjata pripagja na grupata meshunki, zaedno so gravot i grashokot. Cvetovite se beli, violetovi ili bledo sini, od niv se razvivaat meshunki koi sodrzhat 1-2 semki.
Se odgleduvala ushte vo kameno vreme, a se pretpostavuva deka poteknuva od jugozapadna Azija, od kade se shiri niz Mediteranot, do Evropa. Se pretpostavuva deka ova bilo prvata hrana koja pochnala da se odgleduva. Pronajdena e pred 8000 godini, a isto taka, e pronajdena vo grobnicite na egipetskite faraoni. Ja odgleduvale i starite Grci i Rimjani, a se spomnuva i vo Biblijata.
Energetska vrednost na 100 grama surova lekja iznesuva 60% jaglehidrati, 25,8% proteini i 1% masti. Od minerali sodrzhi kalcium, zhelezo, magnezium, fosfor, cink, mangan i selen, a od vitamini-vitamin C, tiamin, riboflavin, vitamin B6 i vitamin K. Poradi visokata kolichina na vitamin B-kompleks, pozitivno vlijae na nervniot sistem, a zhelezoto pomaga vo sprechuvanje na anemija.
Sekogash se kupuva vo suva forma. Pri kupuvanjeto, bidete sigurni deka semkite se celosni. Chuvajte ja vo zatvoren sad na ladno i suvo mesto. Mozhe da se podgotvi istiot den koga se sluzhi, bidejkji, za razlika od drugite meshunki, ne treba da vpiva voda. Za polesno varenje, stavete ja vo zheshka voda. Odlichna e pomeshana so domati, kromid, luk, mesni proizvodi, maslinovo maslo i kozjo sirenje. Mozhe da se sluzhi kako glavno jadenje, vo forma na chorba ili supa, no i vo kombinacija so testenini, palenta, salata i dr.
