Vo sabota, na 21 maj, pod mototo „So ljubov kon makedonskiot jazik” i vo chest na Denot na makedonskite prosvetiteli i uchiteli Sv. Kiril i Metodij, Makedonskoto literaturno drushtvo “Kocho Racin”, Melburn, organizira Saem na knigata vo prostoriite na bibliotekata vo Thomastown.
Na ovaa kulturna sredba gi zabelezhavme i Stevo Kozmevski, gradonachalnikot na opshtina Vitlsi i opshtinskata sovetnichka Meri Lalios. Nashiot gradonachalnik za ovaa prigoda na makedonski jazik im se obrati na prisutnite davajkji sesrdna poddrshka za zachuvuvanje na makedonskiot jazik. Na toa se prikluchi i Meri Lalios koja e rodena vo Avstralija, a nejzinite roditeli se od Lerinsko, upotrebuvajkji nekolku makedonski zborovi (malkumina znaat deka blagodarenie na nejzinata pomosh vo bibliotekata vo Mil Park pred pet godini beshe otvoreno makedonsko katche).
Prigodno odbelezhuvajkji go denot na prosvetitelite Sv. Kiril i Metodij chlenovite na literaturnoto drushtvo se pretstavija so poezija i proza na knigite od: Kocho Krushorati, Nove Mladenovski, Krste Naumovski – Mechkar, Ljubica Popovska. Tuka bea i chitanjata na Gordana Dimovska, Violeta Jovanovska, Stevo Acevski, Vera Georgievska, Aco Talevski i simpatichnata i mlada Shana Jovanovska.
Specijalen gostin koj dopatuva od Kanbera beshe Done Dimov, evocirajkji sekjavanja na egzodusot na decata begalci od Belomorska Makedonija.
Posle oficijalniot del imashe i izlozhba na knigi od chlenovite no i od drugi makedonski avtori vo Avstralija i Makedonija i mozhnost za zachlenuvanje vo literaturnoto drushtvo “Kocho Racin”.
Kako iznenaduvanje beshe shto na ovoj nastan imavme i emigrant od Izmir, grad so 3 milioni zhiteli vo Turcija, chie poteklo e od Makedonija. I toj se obide na makedonski jazik da kazhe nekolku misli, pritoa objasnuvajkji deka vo izminative godini go uchi povtorno jazikot koj go zboruvale negovite roditeli doma.
