Republika Vanuatu podnesuva tuzhba protiv svetskite nafteni dzinovi, koi smeta deka se odgvoorni za klimatskite promeni.
Ovaa malechka ostrovska zemja vo Pacifikot so 260 000 zhiteli sekoja godina se soochuva so nevreme koe ja chini milioni dolari. Zatoa, ministerot za nadvoreshni raboti Ralf Reganvanu na konferencijata na koja uchestvuvaat pretstavnici od zemjite pogodeni od poremetuvanjata na klimata, najavi tuzhbi protiv zemjite, proizvoditeli na nafta. Toj smeta deka za milionskite shteti se odgovorni tokmu golemite nafteni kompanii i mokjnite drzhavi.
Ovaa drzhavichka, koja se protega na 82 ostrovi vo Pacifikot, od koi povekjeto se samo na eden metar nad visinata na moreto, mozhe nabrgu da ischezne dokolku morskoto nivo prodolzhi da raste kako rezultat na globalnoto zatopluvanje.
Ostrovite mnogu chesto se na udar i na nevreme. Taka vo 2015, vo bura bile unishteni polovina od ostrovite. Shtetata bila proceneta na 450 milioni dolari, shto e 64,1 procent od nacionalniot BDP.
Za prvpat vo poslednite 20 godini naselenieto vo Peking e namaleno
Naselenieto vo glavniot grad na Kina vo 2017 godina se namalilo za prvpat po dve decenii, pokazhuvaat oficijalni podatoci shto gi objavi kineskata agencija Ksinhua.
Vo 2017 godina, brojot na postojani zhiteli na Peking iznesuval 21.707 milioni, shto e za 22.000 pomalku otkolku vo 2016 godina, soopshtija lokalnite vlasti.
Spored istiot izveshtaj, brojot na postojani zhiteli vo sheste urbani sredini vo gradot prodolzhuva da opagja. Vo 2016 i 2017 godina, vo Peking e registriran vkupen pad od 740.000 postojani zhiteli vo shest okruzi, shto pretstavuva namaluvanje za tri otsto dve godini po red.
I pokraj toa shto golemite gradovi kako Peking i Shangaj si postavija za cel kontrola na rastot na naselenieto, Kina generalno se obiduva da prezeme akcija za zgolemuvanje na natalitetot, koj se namalil vo 2017 godina i godinava se ochekuva da prodolzhi da pagja.
Vo Kina vo momentov ima 240 milioni stari lica, no se ochekuva do 2035 godina nivniot broj da dostigne 400 milioni, shto kje go zagrozi zdravstveniot i penziskiot sistem vo zemjata.
