Makedonsko-avstraliskata organizacija na zednicata (MASO), minatava sabota, vo prekrasnata recepcija „Sheldon” odrzha zaednichka proslava na jubilejot – 25 godini samostojnost na Republika Makedonija. Voditeli na nastanot bea Dona Dimovski Kantarovska i Slavcho Trajkovski.
Bea izvedeni himnite vo zhivo na Avstralija, koja ja peeshe nashata poznata pejachka Vera Pacheskoska Trajkoski i na Makedonija, izvedena od dzvezdata Tatjana Lazarevska. Posebno ubava beshe koreografijata so golemiot broj na deca koi ja nadopolnija izvedbata na himnite.
Vo vovedot Slavcho Trajkovski reche:
„Ima li neshto poubavo i posvetlo koga bez oruzhje, na najdemokratski nachin so referendum se reshava za sudbinata i suverenosta na sopstvenata drzhava. Referendumot od 8 septemvri 1991 godina e kruna na istoriskite napori za makedonska samostojna drzhava po Ilinden 1903 i ASNOM ’44-ta. Referendumot e odgovor na istoriskite nepravdi na site stari i novi aspiraciii sprema Makedonija i makedonskiot narod, na site obidi za negacija na samobitnosta. Vrz temelite na Kresnenskoto, Razlovechkoto i Ilindenskoto vostanie i Krushevskata Republika se vgradija temelite na samostojnosta i nezavisna makedonska drzhava. Toj den nad Makedonija se rodi novo sonce na slobodata, osamna tretiot Ilinden. Za svetot, za megjunarodnata javnost, proglasenata samostojnost pretstavuvashe predizvik da se soochi i da ja prifati novata realnost – Republika Makedonija. Denes vekovniot ideal za nezavisna makedonska drzhava e stvarnost a makedonskite gragjani gordo i dostoinstveno ja chuvaat i ja neguvaat drzhavnosta na ovaa prekrasna zemja, na svojata edinstvena tatkovina, – Republika Makedonija”.
Pretsedatelkata na MASO, Lidija Neshkovska potoa vo svoeto obrakjanje im ukazha na prisutnite parlamentarci deka e potrebno itno priznavanje na ustavnoto ime na Makedonija od strana na Avstralija.
Kako specijalni gosti vecherta bea senatorkata Dzasinta Kolins, koja go pretstavuvashe liderot na federalnata opozicija Bil Shorten, potoa lokalnata parlamentarka Natali Sulejman, gradonachalnikot na Vitlsi Stevan Kozmevski i zamenik-konzulkata Radmila Stojmirovska.
Priznanija od MASO vecherta im bea dodeleni na zamenik-konzulkata Radmila Stojmirovska, na Nik Anastasovski za negovata istrazhuvachka rabota na poleto na istorijata i posthumno priznanie za pochinatiot Zdravko Talevski od KUD „Jane Sandanski” za zachuvuvanje na nashata kultura, shto go primi negovata kjerka Suzana.
Programata beshe otvorena so ubava poezija za Makedonija, „Srekjen rodenden zemjo mila” od melburnshkata avtorka Gordana Dimovska, a vo izvedba na akterkata Dona Dimovski-Kantarovska. Lokalniot pisatel Nove Mladenovski prenese pozdrav od literaturnoto drushtvo „Kocho Racin” i chitashe izvadok od svojot opus. Sledea nastapite na Dzesika Crngarov so moderen tanc i nastapite na mladite talentirani pejachi od makedonsko poteklo: Majkl Dimovski, Dzesika Pocev, Lavinija Toshev i Nikolas Peterson.
Prekrasniot operski glas na Makedonecot od Dzilong, Majkl Dimovski, iznudi buren aplauz od celata sala i baranje za ushte edna izvedba. MASO ushte ednash pokazha deka mozhe da organizira golemi nastani, a posebno treba da se istakne organizacionata sposobnost na Lidija Neshkovska i recepcijata „Sheldon” koja so svojot glamur i elegancija mu dadoa dostojno odbelezhuvanje na jubilejot.
