Mi prechi shto tradicionalni pesni snima koj kje stasa

Folk pejachkata Milica Kuzmanovska povtorno zaminuva za Avstralija. Taa kon krajot na mesecot zaedno so kolegite Suzana Spasovska, Blagoja Grujovski i Ibush Ibraimovski kje nastapi vo site pogolemi gradovi, kade zhiveat Makedonci.

Taa veli deka sekogash se raduva na nastapite vo dijasporata, bidejki e mozhnost da se vidi so svoi rodnini i prijateli koi nema mozhnost chesto da se druzhi so niv. Osven toa za Milica nastapite vo dijasporata sekogash i pretsta­vuvaat zadovols­tvo, bidejki sekogash se raspolozheni za ubavata makedonska pesna.
Te cheka nova turneja niz Avstralija, shto da ochekuvaat nashite iselenici od tebe?
– Da, vo tek se podgotvkite za pretstojnata turneja vo Avstralija. Ovoj pat, kako i minatiot i kako rezultat na uspeshna sorabotka, povtorno vo organizacija na Socijalnoto dru­shtvo „Sv. Naum Ohridski”, od Melburn. Kako i sekoja turneja i ovaa kje bara celosna odgovornost vo smisla kako ke se pretstavime na publikata koja sekogash ochekuva neshto novo i podobro od nas. Podgotvivme i specijalna programa bidejkji zaedno kje nastapime chetvorica pejachi i bend od Makedonija, zaedno so Suzana Spasovska, Blagoja Grujovski i Ibush Ibarimovski. Zatoa e i potebna intetesna programa i neshto novo za publikata. Vo programata se site moi popoznati pesni od postariot i ponoviot repertoar, se razbira i neizbezhnite makedonski tradicionalni bez koi ne e mozhno da bide kompletna edna zabava.
Kolku si zadovolna od nastapite vo dijasporata, Kanada, Amerika, Avstralija?
– Mnogu sum zadovolna od nastapite vo dijasporata, za zhal tie ostanaa edinstvenata sigurna egzistencija za nas pejachite, ovde vo Makedonija osven svadbi i privatni veselbi, vakvi zabavi i koncerti skoro i da nema.
Ti si festivalski chovek, kje nastapish li na nekoj festival, doagja „Ohrid fest”, „Va­lan­dovo”,” Rosa”…? Zoshto ne nastapi na „Cvet­nici”?
– Vo princip sakam da nastapuvam na festivali, ne intenzivno kako porano no sepak eden ili dva festivali vo godinata se mozhnost za prezentacija na nova pesna. Ovaa godina iako ochekuvav, ne nastapiv na Cvetnici od prosta prichina sto mojata pesna beshe odbiena. No, ovoj festival ostana edinstveniot bastion na vistinskata novokomponirana makedonska pesna i se nadevam deka taka ke ostane.
Kolku si zadovolna od sostojbata vo folk muzikata vo Makedoija?
– Neminovno e da se spomne i opshtata ne bash dobra sostojba na makedonskata narodna muzika, ne dovolnata mediumska pokrienost, nemanjeto kriterium za toa koj se treba da ja raboti ovaa rabota i da se „zanimava” so muzika. Najmnogu od se mi prechi toa shto ne se vodi nikakva smetka za toa koj se gi presnimuva nashite tradicionalni pesni, za toa treba da se ima najvisoki kriteriumi zatoa shto se toa ponatamu ostanuva na nashite generacii koi dobivaat pogreshna slika za toa kako treba da zvuchi nashata makedonska pesna.
Dolgo vreme si na scena, imash mnogu pesni, pa kolku razmisluvash za solistichki koncert?
– Dolgo vreme sum na scenata, vegje 23 godini, so mali pauzi, no sepak sum tuka. Sum razmisluvala za solistichki koncert, no koga i kako se ushte ne znam. Verojatno posle mojot najnov proekt koj go planiram vo najbliska idnina. Za toa vo momentov e rano da se zboruva.
Diplomirashe na fakultetot za turizam i me­nadz­ment, pa postoi ili mozhnost muzikata da ti stane hobi a fakultetot profesija ili…?
– Muzikata ne e moja edinstvena profesija iako jas do sega iskluchivo zhiveev od muzika. Postoi golema mozhnost za pozhetok na neshto novo, no za toa mozheme da zboruvame koga ke se vratam od turneja.
Tvoite deca Darko i Darija se vekje golemi, imaat li pretenzii kon muzikata? Posakal li nekoj od niv da trgne po tvoite stapki?
– Moite deca iako mnogu ja sakaat muzikata, ni eden od niv ne prodolzhi po moite stapki. Za mene toa voopshto ne e vazhno, bidejkji najvazhno e da se srekjni vo svoeto egzistiranje na ovoj svet i vo toa shto planiraat da bide nivna zhivotna preokupacija.
Shto se sluchuva na poleto na ljubovta? Srekjna si? Ispolneta?
– Koga razmisluvam za sebe, mislam deka sum mnogu srekna zhena i sekogash sum bila, iako zhivotot mnogu pati do sega bil nemilosrden kon mene i me dovel vo situacija da razmisluvam za mo­jata srekja. Se toa e del od zhivotot i jas mnogu svesno toa go prifakjam. Sepak, na krajot na denot jas sum navistina srekjna. Taka se chuvstvuvam.