Najmalku 1,4 milioni Katalonci gi ispolnile ulicite na Barselona, barajkji otcepuvanje od Shpanija, poddrzhuvajkji gi zagovornicite za nezavisnost na Katalonija, koi ja pochnale kampanjata pred regionalnite parlamentarni izbori zakazhani za 27 septemvri, koi separatistichki raspolozhenite sili gi smetaat za „referendumski”, javuvaat agenciite.
Mitingot pod parolata „Porta kon Katalonskata Republika – da pochneme da ja gradime novata zemja”(Via Lliure cap a la República Catalana) bil odrzhan na Nacionalniot den na Katalonija, koj se odbelezhuva vo znak na sekjavanje na nastanite od pochetokot na septemvri 1714 godina, koga Barselona po dolga opsada na vojskata na dinastijata Burbon vo poslednata bitka od Vojnata za shpanskoto nasledstvo padnala, a Katalonija vlegla vo sostavot na Shpanija.
Vo sluchaj na pobeda na regionalnite izbori i dobivanje apsolutno mnozinstvo vo parlamentot, koalicijata Zaedno za da (Junts per Si) i partijata Kandidatura na narodnoto edinstvo, vetuvaat deka kje go pochnat procesot na odvojuvanje – kje formiraat drzhavni institucii, kje napishat ustav, kje go usvojat na referendum i kje proglasat nezavisnost.
Spored najnovite rezultati od anketite na javnoto mislenje, separatistichkite sili kje gi osvojat neophodnite 68 mandati za apsolutno mnozinstvo vo parlamentot od 135 mesta, no pritoa na izborite za niv kje glasaat pomalku od polovina od zhitelite na Katalonija.
Separatistite najavuvaat deka do 2017 godina parlamentot bi mozhel ednostrano da proglasi nezavisnost na industriski razvieniot region na severoistokot na Shpanija, vo koj zhiveat 7,5 milioni lugje i koj vo shpanskoto stopanstvo uchestvuva so okolu 18 otsto.
Centralnata vlada na Shpanija uporno istaknuva deka nezavisnosta na toj region e sprotivna na ustavot.
