Pri izborot na modriot patlidzan najvazhna e negovata svezhina. Toj treba da bide lesen i so sredna golemina bidejkji takvite primeroci sodrzhat pomalku semki, a tie ja predizvikuvaat gorchinata na patlidzanot. Nadvoreshnata kora treba da bide sjajna i cvrsta, bez oshtetuvanja, kafeni damki ili dupchinja.
Ovoj zelenchuk uspeva vo topli i vlazhni oblasti. Vo pochetokot imal razlichni formi i boja, no deneshniot modar patlidzan se karakterizira so poznatata violetova boja i debela kozha. Modriot patlidzan, koj go pravi poseben edinstveniot prijaten gorchliv vkus e najdobro da se konsumira od avgust do oktomvri. Toj vo nad 92 otsto e sostaven od voda, a sodrzhi mnogu malku masti i kalorii. Sodrzhi razlichni vitamini i minerali, no e bogat so celuloza, pa ja pottiknuva rabotata na organite za varenje. Isto taka, sodrzhi znachajno kolichestvo pektin, koj go namaluva holesterolot. Modriot patlidzan e korisen za srceto bidejkji obezbeduva znachitelno kolichestvo kalium, koj pomaga vo normaliziranje na krvniot pritisok. Ovoj zelenchuk ja sodrzhi i fitohemikalijata saponin, koja ima antialergiski, antioksidansni, antikancerogeni i antivospalitelni svojstva.
Modriot patlidzan, isto taka, sodrzhi vazhni fitonutrienti, od koi mnogu se antioksidansi. Istrazhuvanjata pokazhale deka antocijanot nasunin kako i flavonite, koi osven shto se antioksidansi, gi chuvaat kletochnite membrani od oshtetuvanje. Opitite izvedeni na zhivotni pokazhale deka ovie fitonutrienti gi shtitat lipidite na membranite od mozochnite kletki koi, pak, gi shtitat kletkite od slobodnite radikali. Drugi istrazhuvanja gi povrzuvaat nanusinot i ostanatite fitonutrienti so namaluvanje na holesterolot vo krvta, a so toa i vo dzidovite na arteriite i aortata. Nanusinot go vrzuva zhelezoto i na toj nachin gi shtiti kletkite od oshtetuvanje i mozhnoto formiranje tumori i sprechuva peroksidacija na mastite.
Ovoj zelenchuk izobiluva so dietalni vlakna, koi mozhe da se podelat na rastvorlivi i nerastvorlivi. Vo grupata nerastvorlivi spagjaat celulozata, hemicelulozata i ligninot, a nerastvorlivite vkluchuvaat pektin i oligosaharidi. Vlaknata imaat vitalna uloga vo reguliranje na lipidite vo krvta i na holesterolot, gi shtitat arteriite od arterioskleroza i kardiovaskularni bolesti, a isto taka ja pottiknuvaat rabotata na crevata. Tie ja vrzuvaat vodata za sebe i sprechuvaat zapek, go reguliraat nivoto na glikoza, davaat chuvstvo na sitost, gi vrzuvaat zholchnite soli i gi izlachuvaat od teloto, go sprechuvaat nivno talozhenje vo teloto.
Najgolem del od sostojkite shto imaat lekovito dejstvo se naogjaat vo mesoto i vo korata na modriot patlidzan, pa istite se koristat na razlichni nachini. Korata od patlidzanot vo narodnata medicina se zema kako chaj ili tinktura, najchesto prigotveni od svezha kora, no mozhe da se koristi i isushena. Za podocnezhna upotreba, isitnetata kora od patlidzanot so malku meso treba da se isushi na prozrachno mesto vo senka, a potoa treba da se chuva na suvo i studeno mesto vo hartieni ili platneni vrekjichki. Mesoto, osven kako lekovita hrana mozhe da se koristi i kako obloga.
Vo Nigerija go upotrebuvaat kako kontracepcisko sredstvo, a so nadvoreshna primena se koristi kako lek protiv revma i ishijas, hemoroidi i grchevi na muskulite. Vo tradicionalnata kineska medicina se koristat isusheni listovi i plodovi protiv bolki, kostobolki, nevralgija, gastritis, rak na zheludnikot i alkoholizam, dodeka za nadvoreshna primena protiv revma, crvenilo na kozhata i izgorenici.
