Pred trieset godini Amerikancite gi vooruzhuvaa mudzahedinite da se borat protiv sovetite, pishuva Dojche vele. Denes, spored nekoi izvori, Rusite gi vooruzhuvaat talibancite za da se borat protiv Amerikancite. A dodeka tie igraat geostrategiski igri, Avganistan strada.
Imajkji ja predvid zagrizhuvachkata bezbednosna situacija vo Avganistan, amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp sigurno kje popushti pred pritisocite na svojot voen vrv koj bara zgolemuvanje na brojot na amerikanski vojnici vo taa zemja. Zasega se zboruva za dopolnitelni 3.000 do 5.000 vojnici. Vo momentov vo Avganistan vo ramki na misijata „Reshitelna poddrshka” (Resolute Support) se stacionirani 8.400 amerikanski vojnici, kako i 5.000 vojnici od sostavot na NATO. SAD neodamna vo nemirnata juzhna provincija Helmand ispratija 300 marinci. Inaku, amerikanskite trupi od Helmand se povlekoa pred tri godini. Marincite sega treba pred sè da sluzhat kako instruktori za obuka na avganistanskata vojska.
Vo preodniot period megju mandatot na Obama i na Tramp amerikanskata strategija za Avganistan beshe nejasna. Se sluchuvashe ona na shto kriticharite predupreduvaa so godini – nitu ima vistinski miroven proces, nitu talibancite se voeno pobedeni. Maratonskata intervencija po 16 godini vsushnost ne go promeni sushtinski odnosot na silite vo zemjata.
Bidejkji vo politikata ne mozhe da ima vakuum, amerikanskata nereshitelnost ja iskoristi Moskva. Na nekolku regionalni konferencii za Avganistan na koi uchestuvaa regionalni sili kako Pakistan, Indija i Kina, Moskva se obide da se postavi kako miroven posrednik. Rusija se obiduva da go napravi ona shto SAD odamna bezuspeshno se obiduvaat da go napravat: da gi vkluchi talibancite vo mirovniot proces. Za vozvrat Moskva se zalaga za ublazhuvanje na megjunarodnite sankcii na liderite na fanatichnite buntovnici ako se spremni na sorabotka.
Amerikancite po priroda se skeptichni okolu ruskite potezi vo Avganistan. Amerikanskiot minister za odbrana Dzejms Matis kon krajot na april pri nenajavena poseta na Kabul izrazi „dlaboka zagrizhenost” poradi izveshtaite za ruski isporaki na oruzhje na taliubancite. Pokonkreten beshe neimenuvan pripadnik na amerikanskata vojska koja za agencijata Asoshiejted pres kazha deka Rusija na talibancite vo pokrainite Helmand, Kandahar i Urusgan im dostavuva avtomatski pushki i lesno oruzhje. Ruskiot minister za nadvoreshni raboti Sergej Lavrov ovie obvinuvanja gi otfrli kako neosnovani.
Prashanjeto e: shto se krie za navodnata ruska isporaka na oruzhje na talibancite: Set Dzouns e direktor na Dzentarot za bezbednosna i odbranbena politika koja dejstvuva vo ramki na Rend kooperejshn i tesno sorabotuva so Pentagon. Toj za Dojche vele izjavi deka e siguren deka izjavite na sorabotnicite od ministerstvoto za odbrana se zasnovani vrz sigurni informacii. „Takvite izjavi, osobeno ako doagjaat od visoki pretstavnici na vladata, mora da bidat provereni od stranski tajni sluzhbi koi koristat svoi izvori koi gi imaat na raspolaganje”.
Od druga strana, ovoj ekspert predupreduva deka Rusija e prebrzo identifikuvana kako znachitelen isporachuvach na oruzhje na talibancite. „Talibancite dobivaat oruzhje i drugi vidovi pomosh od niza drugi izvori, drzhavni i nedrzhavni. Vo toj kontekst ruskata poddrshka, bez ogled dali stanuva zbor za ubistveno ili drugo oruzhje, e mnogu ogranichena”. Dzons veruva deka stanuva zbor za polesno vooruzhuvanje. „Vrz osnova na istoriskoto iskustvo, isporakata na efektivno oruzhje kako raketi zemja-vozduh na takvite grupi e chist avtogol. Mislam deka sekoj potencijalen isporachuvach dobro kje razmisli za kvalitetot i kvantitetot na isporakite na oruzhje na talibancite”.
Eden od motivite za zasileniot ruski angazhman vo Avganistan e i zagrizhenosta za bezbednosnata situacija na jugot na zemjata, veli politikologot Dzouns. „Za Rusija e vazhno toa shto vo Avganistan i vo regionot dejstvuvaat povekje militantni grupi. Vo Moskva vnimatelno se sledi angazhmanot na Amerikancite i se postavuva prashanjeto kakov efekt ima toa vrz teroristichkite aktivnosti i stabilnosta na ruskoto juzhno krilo”.
Pojavuvanjeto na Islamska drzhava (ISIS) vo Avganistan vo 2014 vo Moskva predizvika strav od mozhni teroristichki aktivnosti i na juzhnite ruski granici. Poradi uspehot na talibancite vo chistenjeto na jugot od pripadnicite na ISIS i nivnata uporna borba protiv dzihadistite vo drugite delovi od zemjata, talibancite za Moskva se potencijalni sojuznici, smeta Set Dzouns. „Talibancite go proshirija nadzorot vrz ruralnite oblasti. Mozhnata ruska ideja e deka dolgorochno gledano sorabotkata so niv nema da bide shtetna ako SAD, NATO i avganistanskata vlada ne uspejat da ja stabiliziraat zemjata”.
Toa e znachi dolgorochnoto razmisluvanje. Za pochetok Rusija se obiduva da se pretstavi kako chesen posrednik. Sepak, teshko e vo toa da gi ubedi funkcionerite vo Kabul. „Golema greshka e da se pravi razlika megju dobri i loshi teroristi”, izjavi neodamna eden sovetnik na avganistanskiot pretsedatel Gani.
