Niski primanja od prodazhba na naftata, sankcii i strukturni problemi – Rusija e vo ekonomska kriza, a drzhavnite rezervi se topat. No, i pokraj toa konfliktite so Zapad bi mozhele da se zgolemat.
Rusija sè podlaboko zapagja vo ekonomska kriza. Vo minatata godina ekonomskiot uchinok padna za 3,8 procenti. Svetska banka ochekuva deka godinava kje se namali za dopolnitelni 1,9 procenti. Pritoa, tuka se cela niza problemi. Na primer, cenata na naftata koja vo poslednive dve godini e prepolovena, taka shto drzhavata i naftenite kompanii sobiraat mnogu pomalku pari.
„So tolku niski ceni na nafatata i na prirodniot gas, ekstremno e teshko da se finansira budzetot”, veli Shtefan Majster, ekspert za Rusija vo Germanskoto drushtvo za nadvoreshna politika (DGAP). Vladata mozhe da gi zatne dupkite vo budzetot samo ako zeme pari od drzhavnite rezervi, koi pred nekolku godini bea popolneti so ogromniot profit od energetskiot sektor. Sankciite na Zapadot, koi se reakcija na aneksijata na Krim i konfliktot vo Ukraina, sozdavaat dopolnitelen pritisok. Tie ja prekinaa trgovijata, poradi shto shteti trpat i kluchnite germanski sektor kako shto se avtomobilskata i mashinskata industrija. Ushte pobolno za Rusija e toa shto sankciite go otezhnuvaat finansiranjeto na investiciite.
Problemi so finansiranjeto
„Zapadnite sankcii im onevozmozhija na nashite banki i firmi da zemaat krediti vo stranstvo, i toa ne samo vo Evropa tuku vo celiot svet”, veli Vladimir Milov, direktor na moskovskiot institut za energetska politika. „Nikoj pekje ne ni pozajmuva pari, duri ni Kina”, veli Milov ,koj isto taka e osnovach na opoziciskata partija „Demokratski izbor”.
Kreditite vo poslednite deset godini bea osnova na ruskiot stopanski rast. So sankciite, veli Milov, kreditniot volumen e namalen od 700 na 470 milijardi dolari.
Ovaa ogromna zaguba na kapital dovede do toa vrednosta na drzhavnata valuta – rubljata da padne za okolu polovina vo odnos na dolarot. A tuka se ushte i strukturnite problemi. So stopanstvoto vladeat nekolku golemi pretpriemachi koi se upateni na politikata. „Postojat nedostatoci za pazarna konkurentnost no i nedostatoci koga stanuva zbor za pravnata drzhava”, veli Majster za DV.
