Nov Juzhen Vels, drzhava so najmnogu zhiteli vo Avstralija celosno presushi, a toa kje se odrazi na celiot kontinent.
Suvata zima donese golema susha na kontinentov.
Najgolema shteta od sushata momentalno belezhi Nov Juzhen Vels koj proizveduva okolu chetvrtina od zemjodelskite proizvodi. Minatata nedela sluzhbeno beshe proglasena elementarna nepogoda, a vladata obezbedi $576 milioni za finansiranje na shtetata shto ja predizvika sushata.
„Ne postoi chovek vo drzhavata koj ne saka da vidi dozhd za nashite zemjodelci i nivnite posevi” – reche ministerot za industrija Niall Blair.
Vo delovi na Nov Juzhen Vels zabelezhano e pomalku od 10mm dozhd, a za mesecite koi doagjaat meteoroloshkite prognozi ne se nishto podobri. Rechisi chetvrtina od drzhavata e oznachena kako oblast na „intenzivna susha”, a ostatokot od drzhavata e oznachen kako „sushno podrachje”.
Problemite so sushite ne se zadrzhaa samo vo Nov Juzhen Vels, sushna e i polovina od Kvinslend, no i delovi od Viktorija i Juzhna Avstralija.
Prajministerot Malkolm Turnbul predupredi deka zemjata stana „zemja na susha”.
Zemjodelcite se zhalat za neuspeshni posevi, golem nedostatok na voda i otezhnato prehranuvanje na stokata.
„Nekoi od zemjodelcite troshat iljadnici dolari za nosenje kamioni so seno za da ja prehranat stokata” – veli Turnbul.
Zemjodelcite raskazhuvaat storii za neuspeshni posevi, tezhok nedostatok na voda i nesposobnost da se nahrani stokata.
„Ova e kako vo zatvor. Tuka se pojavuvam sekoj den zatoa shto moram da se pojavam, no se e taka depresivno” – ja opisha obikolkata na svoite posevi eden od zemjodelcite vo Kvinslend.
Ja prodavaat stokata
„Ja prodavame stokata koja ne sakame da ja prodademe. Naskoro nema da imame shto da prodademe” – veli eden od farmerite. Zemjodelcite vo Avstralija godishno dobivaat subvencii vo iznost od $16 iljadi. Prajministerot Malkolm Turnbul najavi dopolnitelni subvencii vo iznos od $12 iljadi. „Iako sushata se smeta kako del od avstraliskata klima, na zemjodelcite im e potrebna nasha pomosh” – reche toj i dodade deka vladata kje se pogrizhi da zastane pokraj zemjodelcite vo teshkite vreminja.
Zemjodelcite, pak ja kritikuvaat pomoshta od vladata, narekuvajkji ja „premala i zakasneta”. Sushata koja momentalno gi unishtuva zemjodelskite posevi se ushte ne ja nadminala najloshata susha vo istorijata na zemjata, koga bea unishteni 50 procenti na site zemjodelski posevi. Toa se sluchilo vo vremeto megju 1997 i 2005 godina, vreme vo koe pominaa dve vremenski sistemi na El Ninjo, koj se povrzuva so sushite na kontinentot. Godinava, meteorolozite procenija deka postoi 50 otsto shansa Avstralija na prolet, povtorno da gi pochuvstvuva posledicite od El Ninjo.
