Namalete go rizikot od rak

Mnogu luѓe mislat deka rakot e neshto shto im se sluchuva na drugite luѓe. Vazhno e da razberete deka rakot mozhe da se javi i kaj vas.

So menuvanje na nachinot na koj zhiveete mozhete da ja namalite verojatnosta da zabolite od rak. Ovoj informativen list ќe vi pokazhe kako.
Kako da ja namalite verojatnosta od
zaboluvanje od rak
– Pravete redovni testovi za da se proveruvate od rak
– Proverete dali imate nevoobichaeni promeni
– Odrzhuvajte zdrava telesna tezhina
– Ogranichete go vnesot na alkohol
– Jadete zdrava hrana
– Bidete fizichki aktivni
– Izbegnuvajte dolgo da bidete izlozheni na sonce
– Otkazhete se od pushenjeto
Kaj poveќeto vidovi rak ranoto otkrivanje znachi deka ima pogolemi shansi tretmanot za lekuvanje da uspee.
Skriningot mozhe da pomogne rakot da se otkrie rano. Nie vi preporachuvame i ve ohrabruvame:
– Mazhite i zhenite nad 50 godini da pravat test za skriena krv vo izmetot (faecal occult blood test ili FOBT) na sekoi dve godini kako znak za rak na debeloto crevo.
– Na sekoi dve godini zhenite na vozrast od 50 do 74 godini da pravat mamografija za rak na dojka.
– Zhenite na vozrast od 18 do 70 godini na sekoi dve godini da pravat Pap test (papanikolau) za da se voochat prvichni promeni koi mozhe da se razvijat vo rak na grloto na matkata.
Vo momentot ne postoi programa koja ovozmozhuva skrining za rak na prostatata. Mazhite koi se zagrizheni za rak na prostatata mozhat da razgovaraat so svojot lekar okolu testovite shto gi imaat na raspolaganje. Za poveќe informacii posetete go mestoto na Internet prostatehealth.org.au.
Proverete dali
imate nevoobichaeni promeni
Vazhno e da spoznaete shto e normalno za vas. Odete na lekar ako zabelezhite nekakvi nevoobichaeni problemi ili ako ste zagrizheni.
Proverete dali imate:
– Grutki ili ranichki shto ne zarasnuvaat
– Kashlica ili gubenje zdiv shto ne ischeznuvaat
– Gubenje na telesna tezhina shto ne mozhete da go objasnite
– Bradavichka ili damka na kozhata shto menuva forma, golemina ili boja
– Promeni vo voobichaenata probava ili krv vo izmetot.
Ovie znaci ne mora da znachat deka imate rak, no vazhno e da gi proverite. Luѓeto koi imaat semejna istorija na zaboleni od rak treba da zboruvaat so svojot lekar za sopstvenite rizici.
Vakciniranje
Osven preku redovno odenje na Pap test, devojchinjata i zhenite mozhat da si pomognat da sprechat rak na grloto na matkata preku primanje na vakcina protiv rak na grloto na matkata.
Za poveќe informacii posetete go mestoto na Internet hpvvaccine.org.au.
Odrzhuvajte zdrava
telesna tezhina
Istrazhuvanjata na Sovetot za rak pokazhuvaat deka koga obemot na strukot kaj mazhite e nad 94cm, a kaj zhenite nad 80cm, tie imaat pogolema verojatnost da zabolat od nekoi vidovi na rak. Vo ovie spaѓaat rak na debeloto crevo, rak na dojkata i rak na hranoprovodot.
Odrzhuvanjeto na zdrava telesna tezhina znachi postignuvanje ramnotezha pomeѓu ona shto go jadete i kolku vezhbate.
Korisni soveti
– Namalete go vnesot na hrana i pijalaci bogati so masnotii i sheќer.
– Ogranichete go vnesot na, ili izbegnuvajte da piete gazirani pijalaci, ovoshni sokovi i alkoholni pijalaci zasladeni so sheќer.
– Vozrasnite da odbiraat bezmasni mlechni proizvodi ili mlechni proizvodi so namaleni mlechni masti.
– Jadete poveќe zelenchuk.
– Odbirajte posno meso.
– Stavajte pomalku hrana vo chinijata.
Ogranichete go vnesot na alkohol
Duri i mali kolichini na alkohol ja zgolemuvaat verojatnosta od zaboluvanje od rak na ustata, farinksot, grklanot, hranoprovodot, crniot drob, dojkata i debeloto crevo. Pienjeto alkohol e povrzano so poveќe od 5,000 sluchai na rak vo Avstralija sekoja godina. Ovde spaѓaat i eden od pet sluchai na rak na dojka.
Za da ja namalite verojatnosta od zaboluvanje od rak, ogranichete go vnesot na alkohol. Ushte podobro, celosno izbegnuvajte go. Dokolku izberete da piete alkohol, vi preporachuvame:
– Ne poveќe od dva standardni pijalaci dnevno
– Najmalku eden ili dva dena vo nedelata bez nikakov alkohol.
Eden standarden pijalak e:
– 285ml pivo (edna chasha pivo)
– 100ml vino (edna mala chasha vino)
– 30ml chist alkoholen pijalak (edna dozerka chist alkohol).
Alkoholot ne ve shtiti od nieden vid na rak. Dokolku izberete da piete, pijte odgovorno.
Korisni soveti
– Ogranichete go vnesot na alkohol na posebni prigodi.
– Pijte voda namesto alkohol.
– Razreduvajte gi pijalacite. Na primer, probajte pivo so limonada, belo vino so kisela voda, ili chist alkohol so niskokalorichen gaziran sok.
– Odbirajte pijalaci so malku alkohol.
Jadete zdrava hrana
Zdravata, uramnotezhena ishrana vi dava poveќe energija i vi pomaga da odrzhite zdrava telesna tezhina. Isto taka mozhe da vi go namali i rizikot od rak.
Ovoshjeto i zelenchukot sodrzhat malku masnotii i kalorii. Polni se so hranlivi sostojki. Toa pravi da bidat vazhen del od nashata sekojdnevna ishrana.
Jadenje mnogu crveno meso (a osobeno preraboteni suvomesnati proizvodi) ja zgolemuva verojatnosta od zaboluvanje od rak na debeloto crevo.
Korisni soveti
– Jadete pet porcii zelenchuk i dve porcii ovoshje sekoj den. Edna porcija e okolu edna polna raka.
– Odbirajte integralni lebovi i zhitarki.
– Crveno meso jadete samo tri do chetiri pati nedelno. Edna porcija bi trebalo da ja ispolni dlankata na rakata.
– Ogranichete go vnesot na, ili izbegnuvajte da jadete kolbasi, frankfurtski kolbasi, chajni kolbasi, slanina i shunki.
– Simnete ja od Internet besplatnata aplikacija za sledenje na vnesot na hrana preku svetlata na semaforot (Traffic Light Food Tracker). Taa gi pokazhuva nivoata na sol, masnotii i sheќer vo pakuvanata hrana shto ja kupuvate. Koristete ja za da odbirate pozdrava hrana.
Bidete fizichki
aktivni
Redovnata fizichka aktivnost ja namaluva verojatnosta od zaboluvanje od rak na debeloto crevo i na dojkata. Mozhe da vi pomogne i da odrzhite zdrava telesna tezhina.
Vi preporachuvame:
– Eden chas umerena aktivnost (na primer, brzo odenje, plivanje ili vozenje velosiped so sredno tempo) ILI
– 30 minuti intenzivna aktivnost (na primer, fudbal, skvosh, odbojka, kosharka, dzogiranje ili brzo vozenje velosiped) vo poveќeto denovi od nedelata.
Korisni soveti
– Bidete aktivni na site mozhni nachini.
– Peshachete do prodavnicite namesto da se odvezete dotamu.
– Peshachete za vreme na pauzite za ruchek.
– Peshachete ili vozete velosiped do rabota.
– Odete po skalite namesto da koristite lift ilipodvizhni skali.
– Pravete neshto vo koe uzhivate ili shto mozhete da go pravite so prijatel, kako shto e tenis, plivanje ili tancuvanje.
– Dokolku imate sedechka rabota, redovno pravete pauzi za da se razdvizhite.
– Vo tekot na celiot den dvizhete se kolku shto e mozhno poveќe.
– Gledajte na fizichkata aktivnost kako na mozhnost, a ne kako neprijatnost.
Bidete mudri pri izlozhuvanjeto na sonce
Vazhno e da se uramnotezhat mozhnostite od zaboluvanje od rak na kozhata i dobivanje dovolno vitamin D. Vo Viktorija, prosechnoto ultravioletovo (UV) zrachenje od septemvri do april e obichno tri i nad tri. Potrebna e zashtita od sonceto. Za poveќeto zhiteli na Viktorija nekolku minuti na sonce pred 10ch nautro i posle 3ch popladne se dovolni da se pottikne vitaminot D.
Za da se zashtitite od sonceto:
– Nosete obleka shto ve zashtituva od sonceto.
– 20 minuti pred da izlezete nadvor nanesete vodootporna zashtitna krema za sonchanje so shirok spektar i zashtiten faktor od 30+, a potoa nanesuvajte ja na sekoi dva chasa.
– Nosete kapa shto ќe vi gi shtiti liceto, glavata, vratot i ushite.
– Barajte senka.
– Nosete ochila za sonce – pogrizhete se da odgovaraat na avstraliskite standardi.
Od maj do avgust na poveќeto luѓe im trebaat dva do tri chasa izlozhenost na sonce raspredeleni niz nedelata za vitamin D. Generalno ne vi e potrebna zashtita za sonce, osven ako ne prestojuvate dolgo vreme nadvor. Na luѓeto koi prirodno imaat mnogu temna kozha im e potrebno tri do shest pati poveќe izlozhenost na sonce od gorenavedenoto vreme.
Korisni soveti
Pobarajte go Predupreduvanjeto za UV zrachenje Sun­Smart (SunSmart UV Alert) na sunsmart.com.au, ili poglednete ja vremenskata prognoza vo vesnik. Proveruvajte ja kozhata najmalku ednash na tri meseci za da vidite dali ima bilo kakvi promeni.
Odete na lekar ako vidite deka imate ranichka shto ne zarasnuva, bradavichka shto se pojavila odednash ili shto krvari, ili shto menuva golemina, gustina, forma ili boja.
Nekoi luѓe se izlozheni na pogolem rizik od nedostatok na vitamin D. Ovde spaѓaat onie so prirodno mnogu temna kozha, luѓeto shto se malku ili shto voopshto ne se izlozheni na sonce i nekoi doenchinja. Zboruvajte so vashiot lekar ako ste zagrizheni za vitaminot D.
Od Internet simnete ja aplikacijata SunSmart. Taa vi go pokazhuva nivoto na UV zrachenje vo vashata oblast, posledni informacii za vremenskite uslovi, soveti za vitamin D i smetach za potrebnata zashtitna krema za sonce.
Za poveќe informacii posetete go mestoto na Internet sunsmart.com.au.
Otkazhete se
od pushenjeto
Eden od pet smrtni sluchai od rak nastanuvaat zaradi pushenje. Sekoja godina poveќe od 10,000 Avstralijci zaboluvaat od rak povrzan so pushenjeto.
Pushenjeto predizvikuva rak na belite drobovi, ustata, nosot, nazalnite sinusi, grloto, glasnata komora, jajnicit, debeloto crevo, mochovodot, mochniot meur, crniot drob, bubrezite, hranoprovodot, pankreasot, jazikot, grloto na matkata, koskenata srzh (mieloidna leukemija) i stomakot.
Duri i ako ne pushite, vdishuvanjeto na chadot od cigarata od drugite luѓe mozhe da ja zgolemi verojatnosta da zabolite od rak. Odbegnuvajte pasivno pushenje, odnosno vdishuvanje na chad od cigari.
Pushenjeto sega e zabraneto vo site barovi i klubovi vo Viktorija, kako i vo site zatvoreni prostorii vo restoranite i na rabotnite mesta.
Korisni soveti
– Javete se na Quitline (Linija za otkazhuvanje od pushenje) na 13 78 48. Nekoj od sovetnicite mozhe da vi dade sovet i da vi isprati besplaten paket za otkazhuvanje od pushenje.
– Za soveti i informacii okolu otkazhuvanje od pushenjeto posetete go mestoto na Internet quit.org.au.
– Isto taka, mozhete da go iskoristite i Quit Coach (Vodich za otkazhuvanje od pushenje). Se raboti za elektronski vodich na Internet so soveti za vashata situacija.
– Luѓeto shto rabotat so vodichi i shto koristat lekarstva za otkazhuvanje od pushenje imaat najgolemi shansi da se otkazhat.
– Vezhbajte da velite ‘blagodaram, ne pusham’ koga ќe ve ponudat so cigara.
– Razmisluvajte za sebesi kako za nepushach.
Multilingual Cancer Information Line
(Poveќejazichna
informativna
linija za rak)
Za da razgovarate so medicinska sestra od oddelenieto za rak preku preveduvach na jazik shto vie ќe go izberete, sledete gi slednite chekori:
1. Javete se na Translating and Interpreting Service (Preveduvachka i tolkuvachka Sluzhba) na 13 14 50, od ponedelnik do petok, od 9ch nautro do 5ch popladne.
2. Kazhete go jazikot shto vi treba.
3. Pochekajte na linija da ve povrzat so preveduvach (toa mozhe da potrae do 3 minuti)
4. Pobarajte od preveduvachot da se javi na Cancer Council Victoria (Linija za pomosh pri viktoriskiot Sovetot za rak) na 13 11 20
5. Ќe bidete povrzani so preveduvach i so medicinska sestra od oddelenieto za rak.
Za poveќe informacii okolu rakot na vashiot jazik, ili pak za da go najdete ovoj informativen list na drugi jazici, posetete go mestoto na Internet www.cancervic.org.au/languages.