Iljadnici lica so ednominutno molchenje na glavniot ploshtad vo Barselona, im oddadoa pochit na zhrtvite vo napadite vo Barselona, vo koi zaginaa najmalku 14 lica, a preku 100 se povredeni.
Megju nasobranite bea i shpanskiot kral Filip Shesti i premierot Marijano Rahoj, koj proglasi tridnevna nacionalna zhalost.
Sè zapochna vo chetvrtokot, koga kombe vleta vo peshaci na bulevarot Las Ramblas, ubivajkji 13 lica, a povredeni bea ushte 100 drugi.
Amerikanskiot drzhaven sekretar Reks Tilerson deneska izjavi deka megju zaginatite e i eden amerikanski drzhavjanin. Po vozachot na kombeto i natamu se traga, a uapseni se dve lica, Marokanec i Shpanec, no ne e poznato kako se povrzani so napadot. Treto lice beshe uapseno deneska vo severniot katalonski grad Ripol, soopshti katalonskiot minister za vnatreshni raboti, Joakim Forn. Nekolku chasa podocna, vo slichen napad vo Kambrils, odmoralishte juzhno od Barselona, avtomobil udril vo peshaci i policisko vozilo. Policijata gi ubila petminata napagjachi, za koi kazha deka voedno nosele i eksplozivni pojasi, shto podocna bilo utvrdeno deka se lazhni. Edna zhena pochinala od povredite vo toj napad, a petmina drugi civili i eden policaec bile povredeni.
Policijata veruva deka napadite se povrzani so eksplozija vo kukja vo Katalonija vo sredata, koga zagina edno lice. Vlastite se somnevaat deka licata vo kukjata pravele eksplozivna naprava za da ja upotrebat vo teroristichki napad.
Francuskiot minister za nadvoreshni raboti, Zhan-Iv Le Drian, soopshti deka megju povredenite se 26-mina francuski drzhavjani, a 11 se vo seriozna sostojba.
Shpanskiot premier Rahoj napadot go nareche „dzihadistichki terorizam”.
Amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp vchera preku Tviter izjavi deka SAD „kje storat sé shto e potrebno da i’ pomognat na Barselona”, a drzhavniot sekretar Reks Tilerson predupredi: „Teroristite shirum svetot treba da znaat, SAD i nashite sojuznici se resheni da ve najdat i da vi donesat pred pravdata”.
So reakcija se javi i germanskata kancelarka Angela Merkel: „Ovie ubistveni napadi povtorno ni’ ja pokazhaa celosnata omraza kon choveshtvoto so koe dejstvuva islamistichkiot terorizam. Nema da dozvolime ovie ubijci da nè nateraat da se oddalechime od nashiot pat, od nashiot nachin na zhivot”.
Francuskiot pretsedatel Emanuel Makron izjavi deka negovite misli se so zhrtvite na napadot i deka Francija ostanuva „obedineta i opredelena”.
Shvedskiot premier Stefan Lofven izjavi deka e „uzhasnat od izveshtaite od Barselona”.
Danskiot premier Lars Rasmusen kazha deka Evropa „povtorno e napadnata od teror”.
„Dodeka teroristite go potcenuvaat duhot na opshtestvata shto sakaat da gi potkopaat, tie kje izgubat”, reche pakistanskiot premier Shahid Hakan Abasi.
Zholtata i crvenata boja na shpanskoto zname ja osvetlija Gradskoto sobranie vo Tel Aviv, dodeka izraelskiot premier Bendzamin Netanjahu reche deka civiliziraniot svet mora zaedno da se bori protiv terorizmot i da go porazi.
Poraneshniot amerikanski pretsedatel Barak Obama preku Tviter kazha deka „Amerikancite sekogash kje zastanat so nashite shpanski prijateli”.
