Zamislete ja slednava situacija: pristignuvate doma gladni posle dolg, naporen raboten den, go otvorate frizhiderot i chuvstvuvate deka vi se jade torta.
So teshko srce se prisiluvate namesto nezdrav, kalorichen obrok, da zemete zdrav kreker so semki. Konechno mozhete da zdivnete – nauchnicite tvrdat deka nikoj ne mozhe da odluchi shto e zdravo za vas, osven vie samite.
Vo sluchai koga jademe neshto shto vsushnost ne ni se jade, se sozdava chuvstvo na sitost, no ne i na zadovolstvo. Naukata veli deka apsorbiranjeto na hranlivite materii vo znachitelna mera zavisi od stepenot na uzhivanje vo konsumiranata hrana.
Koga ste na dieta i se hranite “zdravo”, bez vkus, ednolichno, ekspertite velat deka togash vsushnost se hranite ponezdravo vo sporedba koga kje uzhivate vo hranata shto ja konsumirate. Edno istrazhuvanje od 1977 godina, na koe site ochigledno zaboravile, dokazha deka mnogu povekje hranlivi materii se apsorbiraat od hrana vo koja vistinski uzhivame.
Istrazhuvanjeto obrabotuvalo podatoci vrz baza na dve grupi ispitanici. Prvata grupa ja sochinuvale zheni od Tajland, a vtorata – Shvegjanki. I dvete grupi se hranele so juzhnoaziska hrana, omilena na Tajlangjankite, a prilichno neposakuvana kaj zhenite od Shvedska. Rezultatite pokazhale deka zhenite od Tajland apsorbirale rechisi 50 procenti povekje hranlivi materii vo sporedba so Shvegjankite, shto rezultiralo so podobra ishrana i zdravstveni beneficii od samiot obrok.
Odluchni vo namerata da proverat dali navistina zadovolstvoto, a ne bioloshkite razliki, ima vlijanie vrz nutritivnata razlika, istrazhuvachite go izmenile izgledot na obrokot – sostojkite gi somlele vo pire. Togash zhenite od Tajland smetale deka hranata e nevkusna i koga go konsumirale obrokot, iako bil podgotven od istite sostojki kako prethodniot, apsorbirale 70 procenti pomalku zhelezo vo sporedba so prviot pat. Tie jadele ist obrok, no ne uzhivale vo nego.
Chovechkiot mozok e mokjna mashina. Golem del od sistemot za varenje hrana se kontrolira so signalite shto toj gi isprakja. Koga jadete hrana shto vi se dopagja, mozokot prakja signali za dobro varenje na istata.
Se podrazbira, ako jadete krofni koi gi obozhavate sekoj den za pojadok, ruchek i vechera, vo eden moment krofnite kje vi zdosadat. Mozhebi kje pochnete da kopneete po zelenchuk, kolku i neverojatno da vi zvuchi toa.
Vasheto telo e pametno – chesto go bara ona shto mu treba. Sigurno vi se sluchilo cel den da jadete mali porcii zdrava hrana i da vnimavate na toa, a potoa navecher naednash da chuvstvuvate potreba za sladoled. Mozokot najverojatno dobival prodolzheni signali za glad i zatoa prakja nov signal da se jade neshto slatko i kalorichno.
Koga nekoi nagoni se iskluchuvaat, a nekoi se forsiraat, doagja do nevolja. Toa go narushuva prirodniot tek na rabotite – sozdava chuvstvo na vina, frustracija i doveduva do toa da jademe golemi kolichini hrana koja ne ni se dopagja. A so samoto toa apsorbirame pomalku hranlivi materii.
Poukata shto mozhe da se izvleche od ova istrazhuvanje bi bila – jadete go ona shto vi se dopagja, togash koga chuvstvuvate potreba za toa i prisposobete se na svoeto telo.
