Pominati se povekje od 50 godini koga posleden pat se videni Ana, Dzejn i Grant Bomon kako od plazha se vrakjaat doma, i ottogash misterijata za nivnoto ischeznuvanje ne e reshena.
Pokraj site tragi, policiski napori, decata ne se najdeni, a avstraliskite mediumi ubedeni se deka toj januariski den vo 1966 godina, Avstralija ja zagubi nevinosta i doverbata vo strancite. Od toj den sekoj nepoznat se gleda kako potencijalen kidnaper. „Ischeznuvanjeto razbudi stravovi i grizha za sigurnosta na decata” – rekla Bet Spenser za Ozi. Okolku 10 chasot nautro na 26 januari vo 1966 godina trite deca izlegle od svojot dom vo predgradieto na Adelaid i trgnale kon lokalnata plazha. Roditelite Dzim i Nensi mislele deka devetgodishnata Dzej e dovolno odgovorna da se grizhi za pomalite sestra i brat. Tie nikogash ne se vratija doma. Decata i prethodniot den bile na plazha, a nekoi svedoci velat deka gi videle kako razgovaraat so visok rusokos mazh. Policijata veruva shtom prijatelski razgovarale so mazhot, sigurno go poznavale. Sluchajot nabrzo izleze nadvor od granicite na Avstralija. Holandskiot parapsiholog Zherar Kroaset tvrdel deka mozhe da pomogne vo potragata. Policijata na pochetok ja odbivala negovata pomosh, no potkleknala pod javniot pritisok i na kraj gi prebaruvale kanalizacionite cevki kade spored nego se naogjaat telata na zaginatite deca. Potragata ne dala nikakvi rezultati, a Kroaset posramoten si zaminal doma. Nepoznati lugje im prakjale pisma na Bomonovi vo koi pishuvale za nivnite deca. Sodrzhinata na edno od tie pisma go prenel Alen Vitiker vo knigata „Potraga za decata Bomonovi”.
„Vashite deca se zhivi. Za niv se grizhi postara gospogja koja mnogu losho zboruva angliski”, pishuvalo vo anonimnata dojava. Nitu edno od tie pisma ne donelo nikakvi konkretni tragi ili informacii. Poradi pritisok na javnosta i tagata od izcheznuvanjeto na decata, Dzim i Nensi se razvele. Eksperite se ubedeni deka decata odamna se mrtvi, a roditelite i ponatamu se nadevaat odi eden den Dzejn, Ana i Grant kje tropnat na nivnata vrata. Poradi toa nikogash ne se otselile od Glenelg, od kade decata ischeznaa. Avstraliskata policija nikogash ne prestana da gi bara, a nekolku seriski ubici bea osumnicheni za nivnoto kidnapiranje. Seriskiot ubiec na deca, Dzejms Rajan, koj e vo zatvor vo 1975 godina i Bevan Spenser Ajnem koj e zatvoren od 1983 godina bea osumnicheni. No, policijata nitu eden od dvajcata ne gi istrazhuvala podetalno za nivna povrzanost so kidnapiranjeto i ubistvoto na decata Bomon. Spenser veli deka ischeznuvanjeto na trite deca donelo golemi promeni vo Avstralija. Roditelite decata gi vozat vo uchilite, ne im dozvoluvaat da izlezat od doma bez nadzor. Ovoj i slichni sluchai ja zgolemile nedoverbata i nervozata na roditelite kon strancite. Nekoi drugi eksperti, se zagrizheni deka avstraliskiot fokus kon strancite go namalil vnimanieto koe treba da bide posveteno na problemite vo semejstvata. Pokraj toa shto pominale decenii, policijata vo Adelaid veli deka rechisi na sekoj chetiri dena dobiva povik so nekakvi informacii za trite ischeznati deca. Sekako, sekogash brzo se ispostavuva deka povicite se lazhna trevoga.
